Preganjali Ruse, pregnali pa Švicarje
Pravnica in menedžerka Kristina Hammer kot nova predsednica upravnega odbora salzburškega festivala nima lahkega dela. Novembra lani je zamenjala Helgo Rabl-Stadler, ki je to funkcijo opravljala kar 27 let. Nekateri v Avstriji so tarnali, da nemški kader vse bolj prevladuje v avstrijski kulturi, po 24. februarju in Putinovem ukazu o napadu na Ukrajino pa so glavna težava najslavnejšega poletnega festivala na svetu Rusi.
Izpusti, Audi in banka
Preiskovalni novinarji več medijev so analizirali povezave salzburškega festivala z ruskimi sponzorji, podjetji in posamezniki ter politično držo ruskih umetnikov in njihove povezave s Putinovim režimom. To je bila tudi tema intervjuja s Kristino Hammer za nedeljsko številko dunajskega časopisa Kurier. Ko jo je novinar spomnil, da je bil slavni dirigent in veliki sin Salzburga Herbert von Karajan član Hitlerjeve nacistične stranke, je neusmiljeni novinar Thomas Trenkler vprašal o odnosih festivala z Rusi. Kristina Hammer je odgovorila, da je vodstvo festivala obsodilo vojno, toda obsodba je bila uperjena proti režimu, ne proti celotnemu narodu. »Prepričani smo, da vsi ljudje v Rusiji ne podpirajo vojne. Prav tako ne vsi umetniki.«
Na vprašanje o odnosu do grško-ruskega dirigenta Teodorja Currentzisa je odgovorila, da ne dovolijo nastopov tistim, ki so blizu ruski državi. Dodala je, da od nastopajočih ne zahtevajo izjave, da se odrečejo Putinu. »V Rusiji lahko za kritične izjave dobite 15 let zapora. Kolikor vemo, Currentzis nikoli ni pozitivno govoril o vojni ali Putinu.« Njegov orkester je zaseben, ni v državni lasti, zato je odvisen od sponzorjev, kot je ruska banka VTB, ki pa ni pokroviteljica salzburškega festivala, je poudarila Kristina Hammer.
Predsednica festivala je odgovarjala tudi na vprašanja o izpustih CO2, o Audiju kot sponzorju (ena od znamk koncerna Volkswagen, ki je prirejal vrednosti izpušnih plinov avtomobilov), pa tudi o dejstvu, da na tisoče ljudi prispe v Salzburg z letalom. Naloga vodstva festivala ni obsojanje gostov, ki pridejo iz 74 držav v Salzburg. Dodala je, da bo seveda letos med gledalci precej manj Rusov in občinstva iz azijskih držav (zaradi covida-19), hkrati je povečano zanimanje iz nemško govorečih držav, Francije, Velike Britanije in Španije. Prodaja vstopnic je trenutno na rekordni ravni iz leta 2019, ko je bila zasedenost kar 98-odstotna. Letos je skupaj naprodaj 225.000 festivalskih vstopnic.
Obnašanje
švicarskega sponzorja
Številni novinarji že nekaj časa preučujejo, kaj počne Solway, investicijska skupina s sedežem v švicarskem Zugu, ki koplje in predeluje kovinske rude v Gvatemali, Ukrajini, Severni Makedoniji in Indoneziji. Solway je bil pokrovitelj salzburškega festivala od leta 2017. Pravijo, da gre tu za prikrit ruski kapital, čeprav je vodstvo skupine poudarilo, da so v 100-odstotni lasti državljanov EU (lastnik Aleksander Bronštejn je rojen v Leningradu, a je državljan Estonije) in da so bili vsi njeni projekti v Rusiji ustavljeni 3. marca.
Solwayeva glavna težava je na drugem koncu sveta, v Gvatemali. V žarišču mednarodne preiskovalne akcije s skupno 65 novinarji iz 20 medijev je bil rudnik Fénix, projekt, ki ga vodita podjetji pod okriljem Solwaya. Podatki kažejo na onesnaženost s težkimi kovinami jezera Izabal, največjega v Gvatemali, kot tudi na skrivanje informacij, korupcijo lokalnih skupnosti ter ustrahovanje novinarjev in aktivistov. Veliko lokalnih prebivalcev se že leta bori proti temu rudniku. Nikelj iz Gvatemale Solway prodaja tudi finskemu proizvajalcu jekla, dobavitelju številnih znanih podjetij, kot so Ikea, Bosch-Siemens, graditelji nebotičnika Burdž Kalifa v Dubaju itd. Potem ko je bilo vse to marca objavljeno in Solwayu do konca junija ni uspelo argumentirano ovreči očitkov, je vodstvo festivala na začetku julija sporazumno prekinilo sponzorsko pogodbo.
