Svečani sklep Ljubljana Festivala
V Gallusovi dvorani so na sklepnem večeru 69. izvedbe festivala gostovali glasbeniki z Dunaja.
Odpri galerijo
V drugem delu koncerta je dunajski orkester lahko prikazal svojo kvaliteto z znano štiristavčno simfonično suito Šeherezada. FOTO: Darja Štravs Tisu
Organizatorji 69. Ljubljana Festivala so letos izvedli približno sto prireditev, ki si jih je ogledalo okrog 40.000 ljudi. Dobra novica je, da bo streha nad domačim prizoriščem Festivala v Križankah letos dokončana in bodo naslednji festivali potekali na domačem odru.
Simfonični orkester Radia ORF z Dunaja redno koncertira v dunajskih dvoranah Musikverein in Konzerthaus, v sodelovanju s Teatrom an der Wien se predstavlja tudi kot operni orkester. Nastopa pod vodstvom številnih pomembnih svetovnih dirigentov, prejel je tudi nekaj nagrad za posnetke simfonij. V Cankarjevem domu mu je dirigiral devetindvajsetletni britanski dirigent Kerem Hasan, ki je do zdaj vodil že številne mednarodne orkestre. Za uvod so Dunajčani odigrali krajšo skladbo avstrijske skladateljice Julie Purgina, ki je bila pred leti kot violistka članica tega orkestra. Poslušali smo njeno skladbo Farewell, lady, farewell, ki je »poklon brezimni in pozabljeni gospe z demenco«.
Skladba je bila pri nas prvič izvedena. Taka je bila tudi glasba, polna agresivnih izbruhov, nepovezana, pravega glasbenega loka pravzaprav ni bilo. Veliko so imela opraviti pihala in trobila. Skladateljica je poskušala z glasbo predstaviti občutja gospe z demenco, ki se v svojem bivanju izgublja, se ponovno za nekaj trenutkov najde, doživi preblisk (tolkala) in se znova pogrezne v svoj svet. Na koncu se skladba umiri, godala so nam ponazorila melanholijo, posamezni soli piccola pa predstavili umirajočega ptiča. Po aplavzu se je predstavila tudi avtorica skladbe.
Skladatelj Vito Žuraj (1979), sicer profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je s svojimi skladbami mednarodno prepoznaven, izvajajo jih na najpomembnejših koncertnih odrih. Skladbo Unveiled (Razkritje), koncert za violončelo in orkester, ki je bila krstno izvedena, je napisal po naročilu treh orkestrov iz Berlina, Kölna in Dunaja ter Festivala Ljubljana. Solist na violončelu je bil Jean-Guihen Queyras, ki je sicer profesor v Freiburgu. Žurajev koncert je bil močno avtobiografski, spoznal je svojo femme fatale in vse njegove misli so se vrtele okoli nje – Nedosegljive. Vendar se je moral od nje tudi posloviti. Taval je po gozdu, v sebi je slišal samo tišino v temi – tako je zapisano v koncertnem listu. Skladba je bila temu primerna, violončelist je zelo intenzivno začel s številnimi glisandi in pizzicati, oglašale so se posamezne orkestrske skupine, vse je bilo mojstrsko odigrano.
Godalci so imeli bolj malo dela, večinoma so sodelovali s kratkimi pizzicato vložki. Violončelist je nekaj časa namesto z lokom zelo intenzivno udarjal po strunah z zelo kratko paličico lokom. Proti koncu skladbe so se zaslišali cerkveni zvonovi (mesta Bamberg), kar je delovalo pomirjevalno. »To je prispodoba razkritja utrinka iz mojega osebnega sveta,« je zapisal Žuraj, ki se mu je občinstvo zahvalilo z močnim, dolgotrajnim aplavzom.
V drugem delu koncerta je dunajski orkester pod odličnim temperamentnim vodstvom Kerema Hasana lahko prikazal svojo kvaliteto z znano štiristavčno simfonično suito Šeherezada ruskega skladatelja Nikolaja Rimskega - Korsakova. Skladbo je navdihnila arabska zbirka pravljic Tisoč in ena noč. Ker je bil sultan prepričan, da so vse ženske nezveste, je ukazal vsako ubiti po prvi poročni noči. Šeherezada je bila zvita in mu je kar tisoč in eno noč pripovedovala pravljice, tako da je sultan končno preklical obsodbo.
Prvi stavek simfonije Morje in Sindbadova ladja je začela solo prva violina (Maighread McCrann) z motivom težkih spuščajočih se tonov, ki se je ponovil v raznih zasedbah. Značilno temo je začel fagot, nadaljevala oboa in povzela godala. Drugi stavek Princ Kalender je bil bolj umirjen, temo je začel klarinet, povzela jo je oboa in nato celoten orkester. Tu je prišla do izraza odlična orkestracija Rimskega - Korsakova. Tretji in četrti stavek Mladi princ in mlada princesa ter Slavnost v Bagdadu – Morje – Brodolom so dunajski glasbeniki odigrali brez premora. Prva violinistka je ponovno variirala osnovno temo, sledili so ji drugi solisti, zlasti sta se z zelo hitrim tempom izkazali oboa in flavta, napetost se je stopnjevala. Tragični brodolom je bil prispodoba za konec sultanove morije žena. Prva violinistka je še enkrat nežno zaigrala značilno temo in Šeherezada je bila pomirjena. Ker kar nismo prenehali ploskati, je orkester dodal še hitro dunajsko polko.
Simfonični orkester Radia ORF z Dunaja redno koncertira v dunajskih dvoranah Musikverein in Konzerthaus, v sodelovanju s Teatrom an der Wien se predstavlja tudi kot operni orkester. Nastopa pod vodstvom številnih pomembnih svetovnih dirigentov, prejel je tudi nekaj nagrad za posnetke simfonij. V Cankarjevem domu mu je dirigiral devetindvajsetletni britanski dirigent Kerem Hasan, ki je do zdaj vodil že številne mednarodne orkestre. Za uvod so Dunajčani odigrali krajšo skladbo avstrijske skladateljice Julie Purgina, ki je bila pred leti kot violistka članica tega orkestra. Poslušali smo njeno skladbo Farewell, lady, farewell, ki je »poklon brezimni in pozabljeni gospe z demenco«.
Skladba je bila pri nas prvič izvedena. Taka je bila tudi glasba, polna agresivnih izbruhov, nepovezana, pravega glasbenega loka pravzaprav ni bilo. Veliko so imela opraviti pihala in trobila. Skladateljica je poskušala z glasbo predstaviti občutja gospe z demenco, ki se v svojem bivanju izgublja, se ponovno za nekaj trenutkov najde, doživi preblisk (tolkala) in se znova pogrezne v svoj svet. Na koncu se skladba umiri, godala so nam ponazorila melanholijo, posamezni soli piccola pa predstavili umirajočega ptiča. Po aplavzu se je predstavila tudi avtorica skladbe.
Skladatelj Vito Žuraj (1979), sicer profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je s svojimi skladbami mednarodno prepoznaven, izvajajo jih na najpomembnejših koncertnih odrih. Skladbo Unveiled (Razkritje), koncert za violončelo in orkester, ki je bila krstno izvedena, je napisal po naročilu treh orkestrov iz Berlina, Kölna in Dunaja ter Festivala Ljubljana. Solist na violončelu je bil Jean-Guihen Queyras, ki je sicer profesor v Freiburgu. Žurajev koncert je bil močno avtobiografski, spoznal je svojo femme fatale in vse njegove misli so se vrtele okoli nje – Nedosegljive. Vendar se je moral od nje tudi posloviti. Taval je po gozdu, v sebi je slišal samo tišino v temi – tako je zapisano v koncertnem listu. Skladba je bila temu primerna, violončelist je zelo intenzivno začel s številnimi glisandi in pizzicati, oglašale so se posamezne orkestrske skupine, vse je bilo mojstrsko odigrano.
Orkestru je dirigiral devetindvajsetletni britanski dirigent Kerem Hasan. FOTO: Darja Štravs Tisu
Godalci so imeli bolj malo dela, večinoma so sodelovali s kratkimi pizzicato vložki. Violončelist je nekaj časa namesto z lokom zelo intenzivno udarjal po strunah z zelo kratko paličico lokom. Proti koncu skladbe so se zaslišali cerkveni zvonovi (mesta Bamberg), kar je delovalo pomirjevalno. »To je prispodoba razkritja utrinka iz mojega osebnega sveta,« je zapisal Žuraj, ki se mu je občinstvo zahvalilo z močnim, dolgotrajnim aplavzom.
V drugem delu koncerta je dunajski orkester pod odličnim temperamentnim vodstvom Kerema Hasana lahko prikazal svojo kvaliteto z znano štiristavčno simfonično suito Šeherezada ruskega skladatelja Nikolaja Rimskega - Korsakova. Skladbo je navdihnila arabska zbirka pravljic Tisoč in ena noč. Ker je bil sultan prepričan, da so vse ženske nezveste, je ukazal vsako ubiti po prvi poročni noči. Šeherezada je bila zvita in mu je kar tisoč in eno noč pripovedovala pravljice, tako da je sultan končno preklical obsodbo.
Prvi stavek simfonije Morje in Sindbadova ladja je začela solo prva violina (Maighread McCrann) z motivom težkih spuščajočih se tonov, ki se je ponovil v raznih zasedbah. Značilno temo je začel fagot, nadaljevala oboa in povzela godala. Drugi stavek Princ Kalender je bil bolj umirjen, temo je začel klarinet, povzela jo je oboa in nato celoten orkester. Tu je prišla do izraza odlična orkestracija Rimskega - Korsakova. Tretji in četrti stavek Mladi princ in mlada princesa ter Slavnost v Bagdadu – Morje – Brodolom so dunajski glasbeniki odigrali brez premora. Prva violinistka je ponovno variirala osnovno temo, sledili so ji drugi solisti, zlasti sta se z zelo hitrim tempom izkazali oboa in flavta, napetost se je stopnjevala. Tragični brodolom je bil prispodoba za konec sultanove morije žena. Prva violinistka je še enkrat nežno zaigrala značilno temo in Šeherezada je bila pomirjena. Ker kar nismo prenehali ploskati, je orkester dodal še hitro dunajsko polko.
