Učbenik kot družinski projekt

Založba Bogataj je pred dnevi v prenovljeni dvorani konservatorija za glasbo in balet na Vegovi ulici predstavila prvi učbenik za pouk kontrabasa, Moj prvi kontrabas, njegova avtorica je učiteljica kontrabasa na konservatoriju Sara Marinović.

Po besedah založnika Damijana Bogataja se je založba s to izdajo prvič podala na področje glasbenih tiskov s statusom potrjenega učnega gradiva za pouk v javnem ­glasbenem šolstvu.

Nov učbenik je zasnovan sodobno in pregledno, upošteva najnovejše metode poučevanja, ki omogočajo učencem tudi ustvarjanje lastnih melodij in malih skladb.

O uvajanju novih metod poučevanja in nujni posodobitvi učnega načrta za pouk kontrabasa so učitelji iz vse Slovenije spregovorili na okrogli mizi. Strinjali so se, da bi moral zavod za šolstvo omogočiti poučevanje kontrabasa po sistemu 6+2 in sprejeti predloge za posodobitev učnega načrta, s čimer bi slovenski model poučevanja tega deficitarnega orkestrskega inštrumenta približali praksam v tujini.

Na podlagi pozitivnih izkušenj učiteljev na glasbenih šolah so predlagali uveljavitev nižje starostne omejit­ve za učence začetnike, namesto pri enajstih bi začeli pri sedmih ali osmih letih.



                                                                             ***

Gospa Marinović, ste imeli pri sestavljanju učbenika kak vzor? Kateremu idealu ste se hoteli približati?

Učbenik je prilagojen novim potrebam poučevanja, saj opažam, da se z leti čedalje mlajši otroci vpišejo k pouku kontrabasa. Zasnovan je na izboru slovenskih pesmi, ki jih učenci dobro poznajo in radi izvajajo. Po najnovejših smernicah zavoda za šolstvo učbenik spodbuja tudi ustvarjalnost, zato vsebuje naloge, ki razvijajo domišljijo in improvizacijo. Je plod različnih pristopov k učenju, ki sem jih srečala pri profesorjih po Evropi, in povzetek mojih dolgoletnih izkušenj s poučevanjem na glasbenih šolah.
 

Koliko časa ste priprav­ljali učbenik? Sprašujem zato, ker vidim, da poučujete na različnih koncih.

Pred leti je bil zasnovan kot učni pripomoček za moje učence, saj v Sloveniji do zdaj nismo imeli učbenika za kontrabas. Šele pozneje sem razmišljala o uradni izdaji učbenika, ki bi bil primeren za širši krog učiteljev in učencev. Za to je bilo treba uporabljene metode preizkusiti, izbrati najprimernejše pesmi, skladati klavirske spremljave in oblikovati celostno podobo, kar je trajalo približno dve leti. Izkušnje s poučevanjem na številnih glasbenih šolah po Sloveniji [poučevala je na glasbenih šolah Ajdovščina, Nova Gorica, Idrija, Postojna, Ljubljana Moste-Polje, Franca Šturma, Slovenj Gradec, od septembra na glasbeni šoli Kranj in Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana] so gotovo prispevale k razumevanju problematike in potreb, ki jih imamo pri pouku kontrabasa.
 

Branje kolofona izdaje da vedeti, da je učbenik skorajda družinski projekt, priimek Marinović se večkrat ponovi. Kako ste se lotili projekta?

Smo umetniška in ustvarjalna družina, kar je pripomoglo k izvedbi projekta. Originalne klavirske spremljave je napisal moj mož, tašča pa naslikala zanimive ilustracije, vključno z naslovnico.
 

Založnik je ob sporočilu o izidu učbenika omenil tudi predlog za znižanje starosti učencev, ki ste ga pedagogi namenili šolskim oblastem. Se strinjate s tem?

Seveda, pedagogi podpiramo predlog in si želimo, da bi bil kontrabas enakovreden drugim inštrumentom. Tako mu bo omogočen napredek in bo konkurenčen kontrabasistom v tujini. Večina pedagogov že zdaj uči učence, ki začnejo igrati kontrabas med sedmim in desetim letom. Problem nastane, ko na kaki šoli vodstvo noče odstopiti od zastarele, a še vedno veljavne priporočljive starosti od enajst do osemnajst let. Radi bi tudi podaljšali šolanje na šest let plus dve, kot je to urejeno pri sorodnih inštrumentih.