Umrl je legendarni jazzist Chick Corea

Pianist in skladatelj, ki je prejel 23 grammyjev in večkrat nastopil tudi v Sloveniji, je umrl v starosti 79 let.
Fotografija: Chick Corea je veljal za glasbenika, ki ga ni mogoče uvrstiti v ozek žanr, v svoji karieri pianista, mojstra na klaviaturah in skladatelja se je poskusil v najrazličnejših slogih. FOTO: Frederic J. Brown/AFP
Odpri galerijo
Chick Corea je veljal za glasbenika, ki ga ni mogoče uvrstiti v ozek žanr, v svoji karieri pianista, mojstra na klaviaturah in skladatelja se je poskusil v najrazličnejših slogih. FOTO: Frederic J. Brown/AFP

V starosti 79 let se je iztekla življenjska pot ameriškega jazzista Chicka Coree, poroča BBC. Izoblikoval je več kot petdesetletno glasbeno kariero, ki mu je prinesla 23 grammyjev, skupno pa kar 65 nominacij za to nagrado. To ga je na lestvici najbolj nominiranih glasbenikov za to nagrado postavilo na četrto mesto. 

Umrl je 9. februarja, in sicer za posledicami redke oblike raka, ki so mu ga diagnosticirali šele pred kratkim. Novico o njegovem slovesu so objavili na njegovem profilu na Facebooku. Veljal je za glasbenika, ki ga ni mogoče uvrstiti v ozek žanr, v svoji karieri pianista, mojstra na klaviaturah in skladatelja se je poskusil v najrazličnejših slogih, skoraj vedno tudi zelo uspešno. Njegove kompozicije Spain, 500 Miles High, La Fiesta in Windows so postale jazz standardi.

Aktiven je bil do smrti. Zadnji album je objavil lani, v zadnjem pogovoru za <em>BBC </em>je novembra lani opisal, da čas <em>lockdowna</em> izkorišča za pogovore o novih projektih. FOTO: Rafa Rivas/AFP
Aktiven je bil do smrti. Zadnji album je objavil lani, v zadnjem pogovoru za BBC je novembra lani opisal, da čas lockdowna izkorišča za pogovore o novih projektih. FOTO: Rafa Rivas/AFP


Kot Armando Anthony se je rodil leta 1941 v Chelseaju v ameriškem Massachusettsu. Seznam glasbenikov, s katerimi je sodeloval, je izjemno dolg, med njimi so tudi glasbeni velikani, kot je Miles Davis. Corea je sodeloval pri nekaterih njegovih najodmevnejših albumih, kot so Filles de Kilimanjaro, In a Silent Way in Bitches Brew in že v šestdesetih letih eksperimentiral z zvokom električnega klavirja, na katerega je namestil modulator zvoka.



V sedemdesetih je bil med pionirji jazz fusion glasbe, s svojo zasedbo Return to Forever je v jazz vključil rock in brazilsko glasbo. V naslednjih letih tako rekoč ni bilo glasbene zvrsti, v kateri se ne bi preizkusil in tudi dokazal, pa naj gre za solo projekte, duete (številni albumi z vibrafonistom Garyjem Burtonom in Herbiejem Hancockom, kasneje tudi z japonsko pianistko Hiromi Uehara), majhne in ogromne jazz zasedbe ter simfonične orkestre.

The Power of Three oziroma Chick Corea, Stanley Clark in Lenny White leta 2009 na 50. Jazz festivalu v Ljubljani. FOTO: Primož Zrnec/Delo
The Power of Three oziroma Chick Corea, Stanley Clark in Lenny White leta 2009 na 50. Jazz festivalu v Ljubljani. FOTO: Primož Zrnec/Delo


Skladno s tem pa je potekalo tudi njegovo skladateljsko delo, ki obsega vse od klavirskih miniatur do simfoničnih koncertov, v zadnjem obdobju je vse več pozornosti namenjal prav tako imenovani sodobni klasični oziroma »resni« glasbi.

Aktiven je bil do smrti. Zadnji album je objavil lani, v zadnjem pogovoru za BBC je novembra lani opisal, da čas lockdowna izkorišča za pogovore o novih projektih. Veselil se je tudi ponovne vrnitve na odre pred živo publiko po epidemiji.

Leta 2012 v mariborski Festivalni dvorani. FOTO: Primož Zrnec/Delo
Leta 2012 v mariborski Festivalni dvorani. FOTO: Primož Zrnec/Delo


Večkrat je gostoval tudi v Sloveniji. S skupino Return to Forever je leta 1975 razprodal ljubljansko Halo Tivoli, leta 2009 je z Lennyjem Whitom in Stanleyjem Clarkom gostoval na 50. Jazz festivalu Ljubljana, leta 2012 pa je v okviru Evropske prestolnice kulture v Mariboru gostoval v tamkajšnji Festivalni dvorani. Tedaj si je oder delil z basistom Christianom McBridom in bobnarjem Brianom Bladeom.

Na njegovem profilu na Facebooku so objavili tudi njegovo sporočilo: »Zahvaljujem se vsem, ki so na moji poti pripomogli k temu, da je plamen glasbe močno gorel. Upam, da bodo vsi, ki se nagibajo k temu, da bi igrali, pisali, nastopali ali počeli kaj drugega, to storili. Če ne zase, pa za ostale. Ne gre le za to, da svet potrebuje več umetnikov, ampak prinaša tudi veliko zabave.«

Komentarji: