Umrl mednarodno priznani slovenski violinist Igor Ozim
V soboto je v 93. letu starosti umrl mednarodno priznani slovenski violinist Igor Ozim. Bil je častni doktor Univerze v Ljubljani, več desetletij dolgo bogato umetniško pot pa je dopolnjeval tudi z uspešnim pedagoškim delom. Za posebne glasbene zasluge ob 300-letnici Academiae Philcarmonicorum Labacensium je leta 2001 prejel častni znak svobode RS.
Ozim je umrl v soboto zvečer v avstrijskem Salzburgu, je sporočil eden od njegovih učencev in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani Gorjan Košuta.
Ozim se je rodil 9. maja 1931 v Ljubljani. Kot so navedli v knjižici ob zgoščenki z naslovom Koncerti, ki jo je založba Radiotelevizije Slovenija (RTVS) izdala ob njegovi 90-letnici, je zasebni pouk violine začel pri petih letih pri profesorju Leonu Pfeiferju, nato se je šolal na ljubljanskem glasbenem konservatoriju in imel pri 14 letih svoj prvi solistični nastop.
Leta 1949 je končal študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je s štipendijo Britanskega sveta odpravil v London, kjer je študiral pri Maxu Rostalu. Leta 1951 je kot najmlajši udeleženec osvojil medaljo Carla Flescha, leta 1953 pa zmagal na mednarodnem tekmovanju nemških radijskih postaj ARD v Münchnu. Kot koncertni violinist je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri (Berlinska filharmonija, Londonski filharmonični orkester, Londonski simfoniki, orkester BBC, Varšavska filharmonija in drugi).
Ozim se je veliko ukvarjal tudi s snemanjem glasbe in posnel obsežen seznam del za evropske in ameriške založnike. V Ljubljani je posnel skoraj vsa najpomembnejša violinska dela svetovne in slovenske literature.
Njegovo pedagoško delovanje obsega delo na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je bil profesor med letoma 1960 in 1963. Nato je postal redni profesor na Visoki šoli za glasbo v Kölnu, kjer je ostal do upokojitve. Kot naslednik Maxa Rostala je bil vrsto let tudi profesor mojstrskega razreda na konservatoriju v Bernu, eno leto pa profesor na Visoki glasbeni šoli na Dunaju. Leta 2003 je nasledil Ruggiera Riccija na Univerzi Mozarteum v Salzburgu.
Sodeloval je pri oblikovanju novih pristopov k študiju. Redno je sodeloval v žirijah največjih violinskih tekmovanj in kot gostujoči profesor vodil mojstrske seminarje na vrsti uglednih univerz in šol v ZDA, Aziji, Avstraliji in Evropi, tudi v Velenju.
Njegova Mednarodna poletna violinska šola velja za mojstrsko šolo z eno najdaljših tradicij v Sloveniji, začela se je leta 1984 v Ljubljani in na Bledu, dve leti pozneje pa se je dogajanje prestavilo v novozgrajeno glasbeno šolo v Velenju. Ozimova poletna šola, ki je bila organizirana 23-krat, je v Velenje pritegnila pritegnila več kot 440 mladih nadarjenih in danes zelo uspešnih violinistov, so še navedli.
