Deset novih občin, kjer podpirajo branje
Drugič podelili naziv Branju prijazna občina
Odpri galerijo
Predstavniki desetih občin, ki so letos prejele naziv branju prijazna občina. Foto Simona Fajfar
Velike Lašče – To, da v občini Divača vsako sejo odbora za negospodarstvo, kamor spadajo tudi družbene dejavnosti, začnejo z glasnim branjem literarnih odlomkov domačih avtorjev, je le eden od razlogov, da ima omenjena občina po novem naziv branju prijazna občina.
V slovenskih Atenah, Velikih Laščah, so včeraj ob prazniku kulture podelili nazive branju prijazna občina, ki jih podeljuje Združenje splošnih knjižnic v sodelovanju z ministrstvom za kulturo in Skupnostjo občin Slovenije. »Knjižnice smo glede bralne kulture prve v lokalnem okolju in s projektom Branju prijazna občina prestopamo svoje meje. Ugotavljamo, kaj lokalne skupnosti delajo na tem področju, in lahko sklenemo, da po občinah spodbujajo branje in odnos do knjig na zelo zanimive in pestre načine,« je povedala Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic.
Lani, ko so prvič objavili razpis, se je javilo 27 občin, komisija pa je podelila 18 nazivov branju prijazna občina. Letos se je javilo le deset občin in vsem so podelili naziv: občinam Brežice, Celje, Divača, Dolenjske Toplice, Domžale, Grosuplje, Jesenice, Medvode, Vrhnika in Zreče. Načini spodbujanja bralne kulture v lokalnih okoljih in pozitiven odnos do knjig so zelo različni in zanimivi, med seboj se povezujejo različni akterji. Tako imajo na primer v Dolenjskih Toplicah v povezavi s termami topliško bralno noč, na Jesenicah festival Verzionar ali pa občine izdajajo knjižna dela, ki so nastala v lokalnem okolju.
»Osnovna misel projekta Branju prijazna občina je, da mora pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture sodelovati vsa skupnost, ker je bralna kultura splet idej, vrednot, norm, vsebin in sporočil, ki jih oblikuje lokalna skupnost v vseh svojih pojavnostih ter je pomemben del koncepta človeškega kapitala, ki je povezan s socialnim in ekonomskim uspehom posameznika in družbe,« je povedala Vesna Horžen.
»Knjiga je temelj družbe, ker bo le družba z znanjem cvetela,« je na slovesnosti ob podelitvi nazivov dejala Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, ki je z igralko, pesnico in pisateljico Sašo Pavček ter s pisateljem in književnim urednikom Mitjo Čandrom ambasadorka projekta Branju prijazna občina. Saša Pavček je pomen branja in besed strnila v stavek »Brez slovenske besede me ni«, Mitja Čander pa se je dotaknil pomena kulture po občinah: »Slovenska kultura bo preživela le, če bo vpeta v lokalno okolje, ne le v središčih.«
V slovenskih Atenah, Velikih Laščah, so včeraj ob prazniku kulture podelili nazive branju prijazna občina, ki jih podeljuje Združenje splošnih knjižnic v sodelovanju z ministrstvom za kulturo in Skupnostjo občin Slovenije. »Knjižnice smo glede bralne kulture prve v lokalnem okolju in s projektom Branju prijazna občina prestopamo svoje meje. Ugotavljamo, kaj lokalne skupnosti delajo na tem področju, in lahko sklenemo, da po občinah spodbujajo branje in odnos do knjig na zelo zanimive in pestre načine,« je povedala Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic.
»Branje in odnos do knjig po občinah spodbujajo na zanimive in pestre načine,« je dejala Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic. Foto Simona Fajfar
Lani, ko so prvič objavili razpis, se je javilo 27 občin, komisija pa je podelila 18 nazivov branju prijazna občina. Letos se je javilo le deset občin in vsem so podelili naziv: občinam Brežice, Celje, Divača, Dolenjske Toplice, Domžale, Grosuplje, Jesenice, Medvode, Vrhnika in Zreče. Načini spodbujanja bralne kulture v lokalnih okoljih in pozitiven odnos do knjig so zelo različni in zanimivi, med seboj se povezujejo različni akterji. Tako imajo na primer v Dolenjskih Toplicah v povezavi s termami topliško bralno noč, na Jesenicah festival Verzionar ali pa občine izdajajo knjižna dela, ki so nastala v lokalnem okolju.
Predstavniki desetih občin, ki so letos prejele naziv branju prijazna občina. Foto Simona Fajfar
»Le družba z znanjem bo cvetela«
»Osnovna misel projekta Branju prijazna občina je, da mora pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture sodelovati vsa skupnost, ker je bralna kultura splet idej, vrednot, norm, vsebin in sporočil, ki jih oblikuje lokalna skupnost v vseh svojih pojavnostih ter je pomemben del koncepta človeškega kapitala, ki je povezan s socialnim in ekonomskim uspehom posameznika in družbe,« je povedala Vesna Horžen.
Ambasadorji projekta Branju prijazna občina: Vlasta Nussdorfer (levo), Saša Pavček in Mitja Čander. Foto Simona Fajfar
»Knjiga je temelj družbe, ker bo le družba z znanjem cvetela,« je na slovesnosti ob podelitvi nazivov dejala Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, ki je z igralko, pesnico in pisateljico Sašo Pavček ter s pisateljem in književnim urednikom Mitjo Čandrom ambasadorka projekta Branju prijazna občina. Saša Pavček je pomen branja in besed strnila v stavek »Brez slovenske besede me ni«, Mitja Čander pa se je dotaknil pomena kulture po občinah: »Slovenska kultura bo preživela le, če bo vpeta v lokalno okolje, ne le v središčih.«
