Dragan Velikić napisal odo Beogradu
Nedavno so izšle knjige Naslov: beograjski roman Dragana Velikića, Začetek konca Tomaža Kšele in Nikoli nisi sama Clare Mackintosh.
Odpri galerijo
Dragan Velikić, tudi nagrajenec Vilenice, je eden najpomembnejših sodobnih srbskih književnikov. FOTO: Milovan Milenković
Dragan Velikić
Naslov: beograjski roman
prevod Đurđa Strsoglavec
Cankarjeva založba
Dragan Velikić je eden najprepoznavnejših srbskih pisateljev, prejemnik cele vrste mednarodnih priznanj in nagrad, leta 2019 je prejel tudi nagrado festivala Vilenica. Beograd, glavno mesto Srbije in nekoč tudi glavno mesto 23-milijonske Jugoslavije, se kar pogosto pojavlja v njegovih delih. Tokrat pa ima v romanu vlogo glavne, tragične osebe. Zgodbo o mestu plete Vladan Todorović, uslužbenec Poštnega muzeja, ki se rad sprehaja po mestu in si zapisuje osebne in mestne zgodbe sogovornikov. Predstavi svojevrsten dosje Beograda in sebe kot Beograjčana, ki povede bralca po mestu v različnih fazah uničenja, od turških časov do danes, ter odkriva vzroke za stanje duha beograjske in srbske družbe. Hkrati skuša najti odgovor, od kod ta občutek počasnega propadanja. Naslov je avtorjeva oda Beogradu, ki se kar dobi v okruške, mesto dobesedno razpada vsem na očeh. Razpadajo zidovi, razpadajo odnosi, pozidanemu mestu pa vlada kriminal. Intelektualci so pregnani iz mesta, ki so ga osvojili primitivci, turboprimitivci s turboglasbo in turbokapitalizmom. Kot meščana se tako Velikić kot uslužbenec Poštnega muzeja zavedata, da sta zgolj nemočni priči propada mesta.
Tomaž Kšela
Začetek konca
KD Mariborska literarna družba
Upokojeni novinar Tomaž Kšela je pred časom naredil zadnji intervju z Jožetom Florjančičem (1935–2018), politikom mestne, republiške in zvezne ravni v nekdanji Jugoslaviji in gospodarstvenikom. Florjančič je bil soustvarjalec in pričevalec zadnjega obdobja nekoč skupne države. Njegova zgodba je podprta z zanimivimi faksimili dokumentov v zadnjem delu knjige. Osrednji del pripovedi je povezan z njegovim ministrovanjem, ko je vodil zvezni sekretariat za finance v vladi Milke Planinc. Obdobje na začetku osemdesetih let nam razgali kot eno ključnih za finančni zlom v takrat že močno zadolženi državi. Florjančič je povedal, da ni brezizhodnih kriz. »Vsako krizo lahko rešimo s pravočasnim pravilnim ukrepanjem, pri čemer so potrebni realna ocena, povrnitev zaupanja in stabilizacija javnih financ.« Pri tem pa ne smemo nikoli pozabiti, da je država od vseh nas. V pogovoru pojasni, zakaj je bil za marsikoga moteč, ko ni popustil niti tedanji JLA niti pretiranim republiškim apetitom po denarju, in da se je takrat v državi zadolževal vsak, ki se je lahko. Zgovorni so tudi razlogi za njegov odstop z ministrskega položaja, ki je odmeval doma in v tujini. V tujih medijih so takrat izražali zaskrbljenost za usodo programa stabilizacije v Jugoslaviji. Florjančičev odhod iz zvezne vlade je bil razumljen kot poraz reformnih sil takratne države.
Clare Mackintosh
Nikoli nisi sama
prevod Barbara Golubovac Golob
Učila
Britanska pisateljica Clare Mackintosh, nekdanja policistka, je avtorica osmih knjig, večinoma so to kriminalke. Dvakrat je rodila dvojčke, eden od njih ni preživel, zato del prihodkov od knjig namenja projektom za pomoč ženskam, ki težko zanosijo. V slovenščino so prevedene njene prve tri kriminalke, odmeven prvenec Izpustila sem te, Tvoja zadnja laž in pa Nikoli nisi sama, v katerih se ponavlja tema izgube bližnjega. Zgodba zadnje se začne z nenavadnim dogodkom. Zoe Walker med malimi oglasi v londonskem časopisu zagleda svojo fotografijo. Oglas je zelo nenavaden, saj v njem ni nobenega pojasnila, le grobozrnata fotografija, naslov spletne strani in telefonska številka. To jo tako preseneti, da se odloči odkriti, zakaj se je znašla tam. Ko oglas pokaže svojim domačim, so ti prepričani, da je na njej le ženska, ki ji je podobna. Vendar je naslednji dan v oglasu fotografija druge ženske in naslednji dan še ene. Zoe preveva nelagodje, sprašuje se, ali gre za napako ali za naključje. Najbolj pa jo skrbi, da jo nekdo zasleduje in budno spremlja vsak njen korak.
Naslov
Naslov: beograjski roman
prevod Đurđa Strsoglavec
Cankarjeva založba
Dragan Velikić je eden najprepoznavnejših srbskih pisateljev, prejemnik cele vrste mednarodnih priznanj in nagrad, leta 2019 je prejel tudi nagrado festivala Vilenica. Beograd, glavno mesto Srbije in nekoč tudi glavno mesto 23-milijonske Jugoslavije, se kar pogosto pojavlja v njegovih delih. Tokrat pa ima v romanu vlogo glavne, tragične osebe. Zgodbo o mestu plete Vladan Todorović, uslužbenec Poštnega muzeja, ki se rad sprehaja po mestu in si zapisuje osebne in mestne zgodbe sogovornikov. Predstavi svojevrsten dosje Beograda in sebe kot Beograjčana, ki povede bralca po mestu v različnih fazah uničenja, od turških časov do danes, ter odkriva vzroke za stanje duha beograjske in srbske družbe. Hkrati skuša najti odgovor, od kod ta občutek počasnega propadanja. Naslov je avtorjeva oda Beogradu, ki se kar dobi v okruške, mesto dobesedno razpada vsem na očeh. Razpadajo zidovi, razpadajo odnosi, pozidanemu mestu pa vlada kriminal. Intelektualci so pregnani iz mesta, ki so ga osvojili primitivci, turboprimitivci s turboglasbo in turbokapitalizmom. Kot meščana se tako Velikić kot uslužbenec Poštnega muzeja zavedata, da sta zgolj nemočni priči propada mesta.
Tomaž Kšela
Začetek konca
Začetek konca
KD Mariborska literarna družba
Upokojeni novinar Tomaž Kšela je pred časom naredil zadnji intervju z Jožetom Florjančičem (1935–2018), politikom mestne, republiške in zvezne ravni v nekdanji Jugoslaviji in gospodarstvenikom. Florjančič je bil soustvarjalec in pričevalec zadnjega obdobja nekoč skupne države. Njegova zgodba je podprta z zanimivimi faksimili dokumentov v zadnjem delu knjige. Osrednji del pripovedi je povezan z njegovim ministrovanjem, ko je vodil zvezni sekretariat za finance v vladi Milke Planinc. Obdobje na začetku osemdesetih let nam razgali kot eno ključnih za finančni zlom v takrat že močno zadolženi državi. Florjančič je povedal, da ni brezizhodnih kriz. »Vsako krizo lahko rešimo s pravočasnim pravilnim ukrepanjem, pri čemer so potrebni realna ocena, povrnitev zaupanja in stabilizacija javnih financ.« Pri tem pa ne smemo nikoli pozabiti, da je država od vseh nas. V pogovoru pojasni, zakaj je bil za marsikoga moteč, ko ni popustil niti tedanji JLA niti pretiranim republiškim apetitom po denarju, in da se je takrat v državi zadolževal vsak, ki se je lahko. Zgovorni so tudi razlogi za njegov odstop z ministrskega položaja, ki je odmeval doma in v tujini. V tujih medijih so takrat izražali zaskrbljenost za usodo programa stabilizacije v Jugoslaviji. Florjančičev odhod iz zvezne vlade je bil razumljen kot poraz reformnih sil takratne države.
Clare Mackintosh
Nikoli nisi sama
Nikoli nisi sama
prevod Barbara Golubovac Golob
Učila
Britanska pisateljica Clare Mackintosh, nekdanja policistka, je avtorica osmih knjig, večinoma so to kriminalke. Dvakrat je rodila dvojčke, eden od njih ni preživel, zato del prihodkov od knjig namenja projektom za pomoč ženskam, ki težko zanosijo. V slovenščino so prevedene njene prve tri kriminalke, odmeven prvenec Izpustila sem te, Tvoja zadnja laž in pa Nikoli nisi sama, v katerih se ponavlja tema izgube bližnjega. Zgodba zadnje se začne z nenavadnim dogodkom. Zoe Walker med malimi oglasi v londonskem časopisu zagleda svojo fotografijo. Oglas je zelo nenavaden, saj v njem ni nobenega pojasnila, le grobozrnata fotografija, naslov spletne strani in telefonska številka. To jo tako preseneti, da se odloči odkriti, zakaj se je znašla tam. Ko oglas pokaže svojim domačim, so ti prepričani, da je na njej le ženska, ki ji je podobna. Vendar je naslednji dan v oglasu fotografija druge ženske in naslednji dan še ene. Zoe preveva nelagodje, sprašuje se, ali gre za napako ali za naključje. Najbolj pa jo skrbi, da jo nekdo zasleduje in budno spremlja vsak njen korak.
