Jančar, Kardoš, Lipuš, Sosič ali Žabot

V soboto, na kresni večer bo znano, kdo bo 28. lavreat Delove nagrade za roman leta.
Fotografija: Nominirane knjige za nagrado Kresnik 2018. Foto Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Nominirane knjige za nagrado Kresnik 2018. Foto Jože Suhadolnik

Žirija, ki ji predseduje dr. Tone Smolej, je izbrano deseterico izmed rekordnih 172 del lanskega leta pred dvema mesecema zmanjšala za polovico, pred mesecem je oznanila finalno peterico. Čaka jo le še sobotna enourna klavzura v Cankarjevi spominski sobi na ljubljanskem Rožniku.

V igri za nagrado so ostale le še tri knjige mariborske založbe Litera in dve knjigi ljubljanske Beletrine. V sklepnem izboru so romani In ljubezen tudi Draga Jančarja, Vse moje Amerike Štefana Kardoša, Gramoz Florjana Lipuša, Starec in jaz Sarivala Sosiča in Sveti boj Vlada Žabota.

Med letošnjimi petimi finalisti so trije, ki so že dobili kresnika (Jančar, Kardoš, Žabot), in en prvenec (Sosič). Največkrat – trikrat – je bil doslej nagrajen Drago Jančar, dobitnik Prešernove nagrade leta 1993 in redni član SAZU od leta 2001: prvič je slavil leta 1999 z romanom Zvenenje v glavi, leta 2001 je dobil kresnika za roman Katarina, pav in jezuit, leta 2011 pa za roman To noč sem jo videl. Med petimi finalisti se je znašel še leta 1994 s Posmehljivim poželenjem in leta 2009 z Drevesom brez imena, med deseterico nominiranih je bil še leta 2007 z romanom Graditelj.

Kardoš je slavil na Rožniku leta 2008 z romanom Rizling polka, med finalisti je bil kot soavtor romana Sekstant leta 2003, leta 2011 z romanom Pobočje sončnega griča in leta 2016 z Vetrom in odmevom.

 Žabot, ki si je pred skoraj tremi desetletji zamislil nagrado kresnik, je dobil kresnika leta 1997 za roman Volčje noči, med nominiranci je bil leta 1995 z romanom Pastorala, leta 2004 s Sukubom in leta 2011 z romanom Ljudstvo lunja.

Lipuš, najpomembnejši slovenski pripovednik na avstrijskem Koroškem, dobitnik Prešernove nagrade leta 2004 in dopisni član SAZU od leta 1985, je bil leta 1992 med petimi nominiranci za nagrado kresnik z romanom Srčne pege, leta 1996 z romanom Stesnitev, 2004. z romanom Boštjanov let.

Edini prvenec v izboru je delo Sarivala Sosiča, kustosa za sodobno vizualno umetnost v Mestni galeriji Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljana), po izobrazbi učitelja glasbene vzgoje, profesorja umetnostne zgodovine in diplomiranega literarnega komparativista. Knjižnim izdajam svojega magisterija (Fotograf Avgust Berthold) in doktorata (Vizualni nagovori) na temo nagovora likovnih razstav, zasnovanih kot celovit vizualni organizem v slovenskih galerijah od leta 1945 do 2000, je lani dodal romaneskni prvenec Starec in jaz.

Nagrado kresnik, ki si jo je zamislil pisatelj Vlado Žabot in jo poimenoval po poganskem mitološkem bitju, so prvič podelili 23. junija 1991 v Razkrižju ob Murinih mrtvicah. Do leta 1996 je gostovala na domačiji Josipa Jurčiča na Muljavi, od takrat pa (po dvakratnem skoku na Ljubljanski grad) poteka na kresni večer na ljubljanskem Rožniku.

Nagrado kresnik so doslej prejeli Lojze Kovačič (dvakrat, drugega mu je žirija namenila posthumno), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu Boeta, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (trikrat), Andrej E. Skubic (trikrat), Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Tadej Golob, Davorin Lenko, Miha Mazzini in lani (tretjič) Goran Vojnović za roman Figa.

 

Komentarji: