V slovenskem prevodu smo dobili enega od največjih zgodovinskih epov, Wolframovega Parzivala.

Galerija
Parzival ukaže poskrbeti za ujetnike, vklenjene v klado. Risba iz hagenavskega rokopisa, ki ga hrani Univerza v Heidelbergu.
»Ko v srce ugnezdi se dvom, to kmalu zagreni tudi dušo. Človeku je obenem v sramoto in v okras, kadar se – podobno kot pri barvah sračjega perja – neomajnost in možatost prelivata v svoji nasprotji. Toda omahljivec se vendarle lahko radosti, kajti v njem se stikata oba pola: nebesa in pekel. Nestanovitnež je do kraja črn in zato tudi zapisan temini, v sebi trden mož pa stremi k bleščavi.«
S takšno celovito analizo moške duše, ki se nadaljuje z iskrenim razmišljanjem in primerjavo z ženskimi čustvi, se začne srednjeveški dvorsko-viteški ep Parzival, ki ga je Wolfram von Eschenbach napisal približno med letoma 1200 in 1210. Simon Širca, ki je ep v obliki proze prevedel in je tudi avtor opomb, je v uvodu v obsežno knjigo napisal, da je Parzival na nemškem govornem območju tista srednjeveška ...
Komentarji