Koronavirus in novo življenje komunizma

V uvodniku založniške revije Publishing Perspectives, o kateri so mislili, da bo izšla ob zdaj odpovedanem knjižnem sejmu v Londonu (tej odpovedi je treba dodati še odpoved pariškega salona knjig, leipziškega knjižnega sejma in letošnjega sejma otroških knjig v Bologni), se urednik Porter Anderson sprašuje, kaj lahko globalno založništvo ponudi v krizi.

Anderson opozarja: »Preživljamo tisto, kar je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila za pandemijo grozljivih razsežnosti. Med nami hodi nekakšna kuga, in kot bi od nas želel Camus, se moramo spomniti, da smo ravno mi, pripovedovalci zgodb, najbolj primerni, da dojamemo resnost tako strašnega stanja, vsi mi moramo – tako kot družbi Kobo in Mondadori – svetu ponuditi našo najboljšo kreativnost.


 

Branje v karanteni

Anderson piše o italijanski spodbudi za branje v času karantene, ki je združilo torontsko podjetje in italijanskega založnika: ne le da je založniška hiša Mondadori bralcem poklonila deset tisoč e-knjig in dodala še petdeset tisoč brezplačnih mesečnih naročnin za revije, ki jih izdaja, ampak je to storila v sodelovanju z družbo Kobo.

Na vstopni strani bralce, ki so si od ministrstva za tehnološke inovacije in digitalizacijo prej pridobili ustrezno kodo, čaka preprosto sporočilo: Izberite si e-knjigo in začnite brati. Pri Mondadoriju niso bili malenkostni, direktor družbe Kobo Michael Tamblyn je opozoril, da niso ponudili zastonjskega dostopa do le nekaj izbranih del, ampak do celotnega kataloga njihovih knjig.
 

Sprejemi in nagrade lahko počakajo

V stanovanja ujetim Italijanom je na poziv italijanske vlade po »digitalni solidarnosti« več podjetij omogočilo nekaj zastonjskega veselja: družba Vodafone se je odločila dijakom in študentom brez posledic preseči kvote prenosa podatkov na prenosnih napravah.

Vodstvo časnikov La Repubblica in La Stampa pa se je odločilo ponuditi trimesečni brezplačni dostop do vseh njunih digitalnih izdaj, vsem šolajočim se prav tako brezplačno pomoč pri učenju na daljavo ponujajo italijanske podružnice podjetij Microsoft, Cisco in IBM.



Svetovno založništvo stori najbolje, je še zapisal Anderson, če pogleda virusu naravnost v oči, za nekaj časa pozabi na potovalne kovčke in se vpraša, kaj lahko ponudi v času negotovosti, s katerim se naše vlade soočajo s težavami. »Sprejemi, diskusije, podelitvene slovesnosti nagrad lahko počakajo, zdaj se moramo vprašati, kako lahko pomagamo.«

Andersonove skrbi se zdijo upravičene ob pregledovanju novic, ki jih ponuja britanska založniška revija Bookseller, pandemija je odnesla dolg niz predstavitev novih knjig, literarnih festivalov in knjižnih sejmov, knjigarne zapirajo vrata, velike založniške hiše – med njimi Simon & Schuster s podružnicami v Veliki Britaniji, Indiji in Avstraliji – prvič preizkušajo, kako bo učinkovito delo zaposlenih od doma. To je naredil tudi izvršni direktor založbe Penguin Random House Markus Dohle, ki je prejšnji petek za vse zaposlene v ameriških oddelkih določil delo od doma, premišlja pa tudi o istem ukrepu za britansko podružnico.
 

Knjiga Virus prinaša pet v Italiji doslej še neobjavljenih esejev Slavoja Žižka. FOTO: Marko Todorov/Cropix

Žižkov Virus

Komentator hongkonške izdaje časnika China Daily se je te dni spraševal o tem, kje se končajo dejstva in kje začne ideologija, v spisu pa si ni mogel kaj, da ne bi omenil stališča »svetovno znanega slovenskega filozofa Slavoja Žižka, ki ni zmeraj na strani uradnega Pekinga«, objavljenega na spletni strani Russia Today, v katerem je avtor napadel rasistično zbadanje Zahoda proti Kitajski.

Časnik Primorski dnevnik poroča, da so ob pandemiji koronavirusa v Italiji v programu založbe Ponte alle Grazie v elektronski različici zdaj objavili knjigo Slavoja Žižka z naslovom Virus (Virus – catastrofe e soldarietà).

Izdaja prinaša pet v Italiji doslej še neobjavljenih Žižkovih esejev, v katerih filozof razmišlja, kako mutira človeško življenje v obdobju razmaha koronavirusa po svetu, Koronavirus, Proti popolni nevihti v Evropi, Dobrodošli v virusni puščavi, Spremljati in kaznovati? Da, hvala! in Virus ideologije.

»Ko sem omenil, da epidemija koronavirusa lahko da novo življenje komunizmu, so me – pričakovano – zaradi tega zasmehovali,« je zapisal Žižek. Komunizem je mislil na ozadju pozivov vodje WHO Ghebreyesusa h koordiniranemu, kolektivnemu pristopu. Če bodo tisoči hospitalizirani in bo velika potreba po respiratorjih, bi morala neposredno ukrepati država, kot ukrepa v času vojne.

»Epidemija koronavirusa ne kaže le omejitev globalizacije trga, ampak še bolj usodno omejenost nacionalističnega populizma, ki vztraja na polni državni suverenosti: konec je z Amerika (ali kdorkoli) najprej!, saj sta jo zmožna rešiti le globalno usklajevanje in sodelovanje.« V italijanščino sta eseje prevedla Valentina Salvati in Federico Ferrone, e-knjiga je na spletu že dostopna, dodali pa so, da jo bodo sproti dopolnjevali z novimi aktualnimi razmisleki priznanega slovenskega filozofa.