Novembra prvič spletni knjižni sejem

Javna agencija za knjigo bo vsem sodelujočim založnikom na sejmu plačala osnovni paket za udeležbo v višini 300 evrov.
Fotografija: Utrinek z lanskega slovenskega knjižnega sejma, morda zadnjega nehibridnega; letošnji bo prvič povsem v spletni obliki. Foto Voranc Vogel
Odpri galerijo
Utrinek z lanskega slovenskega knjižnega sejma, morda zadnjega nehibridnega; letošnji bo prvič povsem v spletni obliki. Foto Voranc Vogel

Stojnice na prostem ob letošnjem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic je aprila – uspešno, so vedeli povedati založniki – nadomestil prvi splet­ni ­Sejem s kavča. Javna agencija za knjigo in pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, sta v sodelovanju z založniki vabila nanj na naslovu mesto literature.­ Pomemben podatek v hudih časih: udeležba na prvem splet­nem sejmu je bila za založnike brezplačna.

Na virtualnih stojnicah so založnikom aprila ponudili videopozdrav urednika ali predstavnika založbe, katalog knjižnih izdaj posamezne založbe s sejemskimi popusti in povezavo do spletne knjigarne. Potem se je sejem maja v Ljubljani, Kopru, Celju in Novem mestu preselil na prosto in postal Sejem na zraku.

Tokratni slovenski knjižni sejem, napovedan med 24. in 29. novembrom in naslovljen z motom Narazen, a vendarle skupaj, bo prvi povsem spletni dogodek. Virtualna platforma bo prodajna in programska, so v povabilu založnikom zapisali organizatorji, razstavljavci bodo svoje lahko prikazali v e-katalogu, kjer bodo predstavljene sodelujoče založbe, in koledarju virtualnih dogodkov.
 

Priložnosti in izzivi


Vendar – in to je nekatere pred dnevi razburilo – dogajanje za razstavljavce ne bo brezplačno, ampak plačljivo, ponudili so jim tri pakete, oblikovane »glede na količino časa, prostora, programa«, ki ga posamezni razstavljavec želi. V vabilu razstavljavcem so v zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije zapisali:

»Letošnji 36. SKS ima zaradi koronavirusa posebno poslanstvo. Še nikoli v 48-letni zgodovini ni bilo tako. Zato je toliko pomembneje, da ga izvedemo, saj s tem ustvarimo publiciteto za avtorje, panogo, knjižne teme ... in pošljemo pozitivno sporočilo različni javnosti. Kakšna bo podoba 36. slovenskega knjižnega sejma, bomo, paradoksalno, odločili virtualni obiskovalci. Knjižni sejmi so izmenjava. Le skupaj lahko prebrodimo to krizo, ki postavlja pred nas veliko izzivov pa tudi priložnosti. Ne zamudimo jih!« Zraven so priložili tudi cenik, ki za sodelovanje na virtualnem sejmu oziroma v e-coni ponuja tri pakete, osnovnega, srednjega in velikega.

Osnovni paket bo založnikom plačala Javna agencija za knjigo.
Osnovni paket bo založnikom plačala Javna agencija za knjigo.
V vseh paketih je vključena v ceno objava osnovnih podatkov založbe, logotipa, naslovne fotografije ob opisu razstavljavca in povezava na njegovo spletno stran, razlikujejo pa se po dolžini opisa razstavljavca in njegove dejavnosti (do 200, 600 ali 1800 znakov), povezave do promocijskega videa (v osnovni različici je lahko dolg do 30 sekund, v srednji do 90 in v veliki do 270 sekund). Osnovni paket ne ponuja pasice na vstopni strani e-cone, srednji paket prinese eno, veliki pa tri, pri prvem je dopuščena objava ene povezave do videoposnetkov dogodkov na youtubu, srednji paket daje možnost za štiri, veliki premium paket pa dvanajst povezav. Cena prvega paketa je 300, srednjega 900 in velikega 2700 evrov.
 

Osnova brezplačna


Te številke so nekatere založnike spodbudile k strastni izmenjavi mnenj na družbenih omrežjih, sredino premišljanje obeh institucij, zbornične združbe založnikov in knjigotržcev ter agencije za knjigo, je po prvotni zamisli, da bi tristoevrsko osnovno prijavnino JAK pokril prvim tridesetim ali štiridesetim prijavljenim založnikom, prineslo odločitev, da agencija kot letošnja partnerica prvega splet­nega knjižnega sejma omogoči brezplačno sodelovanje z osnovnim paketom vsem razstavljavcem založnikom.

V sporočilu so zapisali, da bo letošnji knjižni sejem zaradi zaostrenih zdravstvenih razmer potekal virtualno. Organizator – Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS bo v partnerstvu s Cankarjevim domom ponudila spletno razstavišče, nakupovanje knjig in pestro spremljevalno dogajanje s spletnimi dogodki za splošno in strokovno javnost, vse pod sloganom Narazen, a vendarle skupaj. Obiskovalci bodo na sejem vstopali na spletni strani knjiznisejem.si ter od tam neposredno v spletne knjigarne založb.

»Na JAK se bomo potrudili za ažurno obveščanje o sejemskem dogajanju in promocijo sejma, v upanju, da bo uporabniška izkušnja čim boljša in da boste poleg obstoječih našli nove kupce svojih knjižnih izdaj. Javna agencija za knjigo je kot letošnja partnerica prvega slovenskega spletnega knjižnega sejma neposredno z organizatorjem (GZS) sklenila dogovor, ki vsem prijavljenim razstavljavcem omogoča brezplačno sodelovanje v okviru osnovnega paketa. Če bodo razstavljavci izbrali srednji ali veliki paket, jim bo organizator zaračunal le razliko do celotne cene paketa.«

Ljudje pri nas knjige še vedno najraje kupujejo tako, da jih najprej vzamejo v roke in prelistajo. Foto Jože Suhadolnik
Ljudje pri nas knjige še vedno najraje kupujejo tako, da jih najprej vzamejo v roke in prelistajo. Foto Jože Suhadolnik

 

Precedenčni dogodek


»Nekateri založniki bi si težko privoščili sodelovanje na virtualnem knjižnem sejmu po prvotnih postavkah, zato se mi zdi pozitivno, da je dogovor tak, da se bodo sejma lahko udeležili vsi zainteresirani,« je odločitev komentiral poznavalec založništva in založnik Samo Rugelj. »Kaj lahko pričakujemo? Trenutno je to težko napovedati, saj je to precedenčni dogodek, ki bo zaživel v odvisnosti od njegove medijske pokritosti, dobro delujoče platforme in angažmaja udeleženih od avtorjev do založb.«

Založnica Valentina Smej Novak je še pred odločitvijo, da bo agencija za knjigo sodelujočim plačala osnovno udeležbo, povedala: »Kot mala založnica bom sodelovala na sejmu, zdi se mi pomembno za branžo, kot izraz solidarnosti in zaradi vidnosti, saj na SKS sodelujem, odkar sem v založništvu, zato bomo tudi v tem letu, polnem izzivov. Odločili se bomo za osnovni paket, predlagam, da je vstopni prag nižji, dostopen vsem, ki si želijo sodelovati, in da se morebitna nadgradnja (prenos dogodkov itd.) zakupuje glede na potrebe ter zmožnosti založbe. Upam, da bo tudi virtualni SKS deležen podobne podpore od državnih institucij, kot so je bili deležni podobni sejmi in je zato bilo sodelovanje na teh za založnike brezplačno, saj so bili osnovni stroški pokriti; tako bo lahko tudi sodelovanje v osnovnem paketu na SKS brezplačno za založnike.«
 

Problem vidnosti na spletu


Da je osnovni paket za sodelovanje na sejmu brezplačen glede na naravo digitalnih medijev, se zdi Mihi Kovaču »edino logično«, a je dodal: »Težava, ki pri tem nastane, je, da v digitalnem okolju vidnosti posameznim razstavljavcem ni mogoče zagotavljati enako kot v analognem okolju, kjer je ta odvisna od velikosti in lokacije stojnice v Cankarjevem domu. Zato bo treba v upravnem odboru knjižnega sejma hitro razmisliti, kako rešiti to težavo. Podobno kot je velikost stojnice odvisna od plačila založnika, bo verjetno tudi tu vidnost na prvi strani spletnega sejma vsaj delno povezana s pripravljenostjo založnikov, da za to vidnost plačajo; drugače pri prireditvi, ki je hkrati komercialni in kulturni dogodek, vsaj načeloma ne gre.«

Natančnejši podatki o programu sejma trenutno še niso znani, znano je, da bo potekal spletni prenos dogodkov iz Cankarjevega doma, vsekakor odprtje v obliki gala večera, na katerem bodo sodelovali znani pisatelji, in podelitev Schwentnerjeve nagrade ter nagrade za knjigo leta. Kovač je dejal, da je prodajno uspešnost sejma težko napovedati. »Glede na to, da ljudje pri nas knjige še vedno najraje kupujejo tako, da jih najprej vzamejo v roke in prelistajo, bi bilo vse, kar bi bilo boljše od 20 odstotkov lanske prodaje, uspeh. Seveda teh podatkov v resnici nikoli ne bomo izvedeli, ker jih založniki tradicionalno skrivajo. Če pa bo v naslednjih dneh vse javno življenje zaprto in s tem tudi knjigarne in druge trgovine, v katerih prodajajo knjige, bo prodajni uspeh sejma precej večji. V tem primeru bi bilo seveda več kot smiselno, da sejem podaljšamo v december.«

Kovač je dodal: »Sicer pa letošnjega nesrečnega leta ne vidim zgolj v slabi luči. Knjižni sejem ima namreč večino obiskovalcev iz osrednje Slovenije, v digitalni obliki pa seže v vsako slovensko vas. Če bi nam uspelo razviti dobro sejemsko spletno platformo, bi bilo naslednje leto smiselno imeti hibridni sejem, z vsemi stojnicami in dogodki v Cankarjevem domu, a s hkratno prisotnostjo razstavljavcev na spletu in prenosom dela dogodkov na splet. To bi bil prvi korak k temu, da to prireditev zares naredimo ­vseslovensko.«

Komentarji: