Novosti za napeto branje

Kriminalki Jean-Luca Bannaleca in Simon Beckett ter strokovna raziskava o farmaciji Petra C. Gøtzscheja.
Fotografija: Jean-Luc Bannalec je nemški pisatelj Jöra Bong.
FOTO: arhiv založbe
Odpri galerijo
Jean-Luc Bannalec je nemški pisatelj Jöra Bong. FOTO: arhiv založbe

FOTO: arhiv založbe
FOTO: arhiv založbe
Jean-Luc Bannalec

Stara zgodba
prevod Maruša Mugerli Lavrenčič
Učila

Reševanje skrivnosti v Bretanji se nadaljuje tudi v osmem primeru vztrajnega policijskega komisarja Dupina, lika, ki ga je ustvaril priljubljen pisatelj Jean-Luc Bannalec. To je francosko umetniško ime nemškega avtorja Jörga Bonga, zaljubljenca v Bretanjo in kriminalke. Serija njegovih del z glavnim junakom Georgesom Dupinom je doživela tudi televizijsko oživitev, ki pa ima jezikovno posebnost. V njej vsi Francozi govorijo nemško, kar je precej moteče. To ne velja za branje njegovih kriminalk, ki so odlično napisane in postavljene v lepo bretonsko pokrajino. Tudi Stara zgodba se dogaja v slikovitem bretonskem obmorskem turističnem mestecu Concarneau. V starem delu mesta Bretonci z glasbo in plesom pozdravljajo prihod poletja, kar pokvari najdba trupla, in to pred Amiralom, najljubšo restavracijo komisarja Dupina. Uganko bo treba rešiti, vendar je njegova ekipa, z nepogrešljivo pomočnico Nolwenn na čelu, na dopustu. Tako se z novima policistkama loti iskanja morilca doktorja Chaboseauja, moža iz ene od najpremožnejših družin v mestu, ki je užival velik ugled. Nejasnosti je veliko, Dupin pa ne ve, ali je zločin povezan z zdravnikovimi posli. Doktor ni bil le zbiratelj umetnin, temveč je tudi finančno podpiral bretonske pivovarne in tovarne ribjih konzerv.

FOTO: arhiv založbe
FOTO: arhiv založbe
Simon Beckett

Nemirni mrtveci
prevod Kaja Bucik Vavpetič
Učila

Britanski pisatelj Simon Beckett se je po daljšem premoru vrnil h kriminalkam, pred tremi leti je izšel roman Nemirni mrtveci, ki smo ga zdaj dobili tudi v slovenskem prevodu. Tako je nadaljeval serijo zgodb o forenzičnem antropologu Davidu Hunterju. Lani je zbirki dodal še šesti del. Beckett velja za enega od najuspešnejših avtorjev kriminalk, prodanih je bilo več kot 21 milijonov izvodov njegovih knjig. V peti knjigi Nemirni mrtveci je Hunterjeva prihodnost negotova. Čeprav je eden od najbolj cenjenih forenzičnih strokovnjakov v državi, je tako poklicno kot zasebno na dnu. Ko prejme klic na pomoč policijskega inšpektorja iz Essexa, se navdušen odzove. V blatni pokrajini, imenovani Močvara, ki ji vlada plimovanje morja, so našli močno razkrojeno truplo. Preiskovalci menijo, da so to ostanki Lea Villiersa, sina uspešnega poslovneža, ki je izginil pred nekaj tedni. Primer je zapleten, ker govorijo, da je imel razmerje z žensko iz okolice. Tudi ta je pred nekaj meseci izginila in velja za pogrešano. Toda Hunter močno dvomi o identiteti žrtve …

FOTO: arhiv založbe
FOTO: arhiv založbe
Peter C. Gøtzsche

Smrtonosna zdravila in organizirani kriminal
prevod Andrej Poznič
Ciceron

Farmacevtska industrija je ena od najmočnejših vej svetovnega gospodarstva in vpliva na vse ravni življenja. Izdelovala naj bi zdravila, vendar se množijo pomisleki, ker prihajajo na dan srhljive podrobnosti o drugih dejavnostih. Knjiga danskega profesorja Petra C. Gøtzscheja, specialista interne medicine, raziskovalca, predavatelja in soustanovitelja razi­skovalne organizacije The Cochrane Collaboration, je poučno branje. Njen podnaslov je Kako vsemogočne farmacevtske korporacije spodkopavajo javno zdravstvo. Javno zdravstvo je ena od temeljnih dobrin razvitih družb. Zdravstvo je namreč družbeni servis, ne gospodarska dejavnost, čeprav bi farmacevtskim korporacijam bolj ustrezalo drugo. Avtorjeva kritika farmacevtske industrije je opravljena s kirurško natančnostjo, njen poslovni model primerja s poslovnim modelom mafijskih združb, z eno samo razliko: farmacevtska industrija v imenu kapitalskih interesov ubije veliko več ljudi kot mafija.

Komentarji: