V nadaljevanju preberite:

Zdi se celo, da so pesmi Matthiasa Göritza, zbrane v slovenski zbirki, že prebrane. Med drugim je v njih mogoče najti vrsto aluzij na Franka O'Haro in Johna Ashberyja. »Prevedel sem oba, in ja, povsod boste našli odmeve svetovne poezije, vendar ne kot intelektualno igro. Mislim, da resnično rad pišem poezijo kot svoj način bivanja v pogovoru z vsem, kar sem prebral in videl, mislil, slišal in občutil – način bivanja v stiku z mojimi bralci, svet, ki nas obdaja, kot da bi ga na novo doživljali in morda spremenili nas in njega – na bolje.« Čeprav je torej jasno, da je Göritzeva poezija pokonzumirala marsikaj, ni intelektualistična. Pripada metuljem, kot zapiše v pesmi Prazna plastična vrečka, ki jo veter nosi naokrog, predvsem pa je jasna in sporočilna.