Represija je premestila strah pred virusom v strah pred kaznijo
Janez Markeš in Ali Žerdin sta se pogovarjala o Žerdinovi knjigi, v kateri je analiziral kaj je šlo v Sloveniji med epidemijo tako zelo narobe.
Odpri galerijo
Alija Žerdina je zanimalo predvsem, zakaj ukrepi pri nas nimajo želenega učinka. FOTO; Voranc Vogel/Delo
Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin je izdal novo knjigo o pandemiji koronavirusa naslovljeno MMXX: leto nevarne bližine. Delov komentator in novinar Janez Markeš je v pogovoru z avtorjem ocenil, da je knjiga »sijajna,« presenetilo ga je zlasti, kako detajlno je napisana.
Žerdin je pojasnil, da je knjigo pričel pisati decembra, a da je imel že veliko podlage, saj je socialne in politične učinke epidemije budno spremljal že od začetka. »Novembra se mi je začelo zastavljati vprašanje, kaj gre pri nas narobe, da ukrepi, ki so podobni ukrepom v drugih državah Evrope, pri nas nimajo želenega učinka,« je pojasnil Žerdin.
Markeša je presenetila temeljitost knjige in njeno podatkovno bogastvo. Meni, da v njej ni izpuščen noben pomemben dogodek preteklega leta. Žerdin je pojasnil, da ima dober spomin in zna iskati podatke.
Zgodba se začne z antimigrantsko retoriko, skozi odlično družbeno analizo pa se pokaže, da so bile prav migracije zaslužne za iznajdbo cepiva proti virusu, je rdečo nit knjige povzel Markeš. Žerdin je pojasnil, da je pregledal magnetograme sej državnega zbora in odborov za zdravje in notranje zadeve. Presunilo ga je, da se je debata v politiki pričela z antimigrantskim resentimentom, o tem, kako bodo virus prinesli okuženi migranti. Nato pa je prebral, da je avtorica metode, na kateri temelji cepivo, tudi sama migrantka. Tudi ustanovitelja družbe Biontech sta otroka migrantov. »Tako se mi je zarisal pripovedni lok,« je pojasnil Žerdin, ki poudarja, da so migrant del rešitve, ne problema.
Konflikt se je nato prestavil pred parlament, kjer so mejo pred kolesarji zarisali policisti, je povzel Markeš. Žerdin je pojasnil, da je ravnanja policije spremljal od blizu in v živo. Videl je, kako se je prvotno korektno ravnanje, postopoma spreminjalo v represivno postopanje, kar je vodilo do strahu. »Strah je med epidemijo nekaj koristnega, a bati se moramo prave stvari,« je pojasnil Žerdin, ki meni, da smo se spomladi bali virusa, a se je nato zaradi represije strah premestil v strah pred policijo. Ker so se ljudje pričeli bati kazni, ne virusa, so se pričeli družiti na skrivaj, je pojasnil.
Žerdin je pojasnil, da je knjigo pričel pisati decembra, a da je imel že veliko podlage, saj je socialne in politične učinke epidemije budno spremljal že od začetka. »Novembra se mi je začelo zastavljati vprašanje, kaj gre pri nas narobe, da ukrepi, ki so podobni ukrepom v drugih državah Evrope, pri nas nimajo želenega učinka,« je pojasnil Žerdin.
Markeša je presenetila temeljitost knjige in njeno podatkovno bogastvo. Meni, da v njej ni izpuščen noben pomemben dogodek preteklega leta. Žerdin je pojasnil, da ima dober spomin in zna iskati podatke.
»Motivi posameznih vladnih odločitev in slabokrvnost drugih postanejo bolj očitni, ko so dejstva zbrana v knjigi in jih lahko preberemo v krajšem časovnem obdobju. Tako si tudi lažje sestavimo in popravimo časovnico minulega leta ter se hkrati pripravimo na stvari, ki bodo še prišle. Knjiga MMXX: leto nevarne bližine je dragocen dokument časa in zgodovinskih dejstev, ki bi jih moral poznati vsak.«
- Andrej Predin
- Andrej Predin
Zgodba se začne z antimigrantsko retoriko, skozi odlično družbeno analizo pa se pokaže, da so bile prav migracije zaslužne za iznajdbo cepiva proti virusu, je rdečo nit knjige povzel Markeš. Žerdin je pojasnil, da je pregledal magnetograme sej državnega zbora in odborov za zdravje in notranje zadeve. Presunilo ga je, da se je debata v politiki pričela z antimigrantskim resentimentom, o tem, kako bodo virus prinesli okuženi migranti. Nato pa je prebral, da je avtorica metode, na kateri temelji cepivo, tudi sama migrantka. Tudi ustanovitelja družbe Biontech sta otroka migrantov. »Tako se mi je zarisal pripovedni lok,« je pojasnil Žerdin, ki poudarja, da so migrant del rešitve, ne problema.
Konflikt se je nato prestavil pred parlament, kjer so mejo pred kolesarji zarisali policisti, je povzel Markeš. Žerdin je pojasnil, da je ravnanja policije spremljal od blizu in v živo. Videl je, kako se je prvotno korektno ravnanje, postopoma spreminjalo v represivno postopanje, kar je vodilo do strahu. »Strah je med epidemijo nekaj koristnega, a bati se moramo prave stvari,« je pojasnil Žerdin, ki meni, da smo se spomladi bali virusa, a se je nato zaradi represije strah premestil v strah pred policijo. Ker so se ljudje pričeli bati kazni, ne virusa, so se pričeli družiti na skrivaj, je pojasnil.
