Skozi telesa, ki si delijo zrak

V nadaljevanju preberite: 

Ko je pred štirimi leti izšla kratkoprozna zbirka Andreja Tomažina Anonimna tehnologija (LUD Literatura), smo v zgodbi Abraham Bosse lahko – tedaj še nevedni – prebrali: »Ljudje so umirali in dežela je postala ogromna karantena. Nikogar več, niti diplomatov, niso spustili skozi mejne zapore.«

Po mnenju literarnega kritika in prevajalca Saša Puljarevića je »vsako literarno delo – če vendarle ne gre za kratkočasen eskapističen odmik, pa tudi pri teh bi lahko polemizirali – bolj ali manj angažirano v najširšem smislu. Ne glede na to, ali se tematika zadira v najintimnejše sfere človeškega bivanja in tako imenovana večna vprašanja ali se loteva aktualnega geopolitičnega in drugega dogajanja okoli nas, se s tem, ko nas potegne v tuji miselni svet, sooči z drugim, z drugačnim.

Nič drugače ni z deli, ki tematizirajo in še bodo tematizirala pandemijo. Seveda bo prihodnost ponudila drugačne uvide in kontekste, zagotovo bo lažje pisati o pandemiji s časovne distance, vendar zaradi tega ne smemo zanemariti del, ki nastajajo ali so nastala med pandemijo.«