Slovenija je na poti v Frankfurt. Vladni sklep o kandidaturi za častno gostjo frankfurtskega knjižnega sejma je iz leta 2014, po predaji elaborata leta 2015 je februarja 2018 sledil podpis pogodbe s frankfurtskimi organizatorji o gostovanju leta 2022.
Lani poleti so tri prihodnje častne gostje sejma, Španija, Slovenija in Italija, privolile v enoletni zamik, ker se Kanada na lanskem zgolj spletnem sejmu ni zmogla ustrezno predstaviti in je bila v vlogi častne gostje letos. Slovenija bo svojih pet minut dobila leta 2023. Priprave na gostovanje spremljajo različne turbulence.
V poročilu z letošnjega nedavno sklenjenega sejma so z Javne agencije za knjigo (JAK), ki ji je vlada zaupala izvedbo projekta, sporočili, da so se direktor JAK Dimitrij Rupel in sodelavke sestali s predstavniki nemških agencij za odnose z javnostmi Artefakt Kulturkonzepte, Projekt2508 in Literaturtest ter svetnico mesta Frankfurt Ino Hartwig, ki vsako leto v času knjižnega sejma vodi literarni program mesta Frankfurt – Open Books. Direktor JAK se je z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo Ignacijo Fridl Jarc in vodjo direktorata za ustvarjalnost Barbaro Koželj Podlogar udeležil sestanka z direktorjem frankfurtskega knjižnega sejma Juergenom Boosom. Na sestanku je bil direktorju sejma med drugim predstavljen predvideni slogan slovenskega gostovanja v Frankfurtu leta 2023: Satovje besed/Wort-Waben/Word Web. To se sicer razlikuje od gesla, ki je bilo uporabljeno ob formalni programski kandidaturi leta 2015, takratno geslo je bil drobec iz Kocbekove pesmi Sosed na oblaku/Der Nachbar auf der Wolke.
Problem seznamov
V zakulisju priprav na frankfurtsko gostovanje je, sodeč po kuloarskih novicah in dogajanju na spletnih omrežjih, precej živahno. Več vpletenih se je oglasilo s kritikami doslejšnjega načina sestavljanja seznama del, ki jih bo Slovenija predlagala nemškim založnikom v prevod. Običajno je namreč, da častna gostja poteši radovednost nemškega bralstva v letu gostovanja s kopico novih prevodov v nemščino. Nekateri založniki ne skrivajo nezadovoljstva nad načinom, kako so se na JAK tega lotili. Poleti je Rupel nekaterim založbam poslal prošnjo za predloge, saj je eden od dveh kuratorjev slovenskega nastopa Matthias Göritz (slovenski je po odhodu Amalije Maček postal Igor Grdina) razložil, da agencija Heinekomm, ki je pripravljena posredovati pri nemških založbah, potrebuje seznam najmanj petnajstih del v najkrajšem možnem času. »V letu ali letu in pol bi radi za predstavitev na frankfurtskem knjižnem sejmu zbrali okoli petdeset novih knjižnih naslovov, če je treba, pripravili prevode in motivirali nemške založbe,« je zapisal Rupel.
Na prvi pogled se je tokrat Slovenija v Frankfurtu predstavila kot turistična destinacija. Foto Igor Bratož
Direktorica založbe Pivec Milena Pivec je poleti za časnik Večer povedala: »Bojimo se, da delovanje JAK izgublja začrtano smer, kar nas navdaja z občutki odrinjenosti. Kako naj si drugače razlagamo dejstvo, da nas najprej pozovejo k oddaji predlogov avtorjev in del, ki jih želimo promovirati v Frankfurtu leta 2023, nato pa iz novinarskih krogov izvemo, da so stvari pred iztekom dogovorjenega roka za oddajo predlogov tako rekoč že napol odločene, in to v korist tistih, ki tvorijo večino v svetu JAK.«
Odgovorna urednica založbe /*cf. Amelia Kraigher je dodala: »Pustimo ob strani dejstvo, da JAK prosi založbe za posredovanje 'poslovnih skrivnosti' brez kakršnegakoli pojasnila, kdo bo naše informacije zbiral, imel do njih dostop in kaj bo počel z njimi. Uredniki iz dopisov JAK nismo razbrali ničesar o tem, kakšne zadolžitve ima pri projektu Frankfurt 2023 kurator Göritz, kaj pri tem počne agencija Heinekomm, kakšna je danes pri vsem skupaj (ob pravkar razširjenem sedemčlanskem svetu agencije) funkcija še enega, povsem novega organa, ki je predlagal konkretni nabor avtorjev in knjig – kolegija vršilca dolžnosti direktorja JAK? Kakšne so njihove pristojnosti? Trenutni seznam predlaganih knjig in avtorjev kaže natanko to, na kar založniki opozarjamo od leta 2019: Frankfurt 2023 je ugrabljen. Ugrabila ga je založba Beletrina. Skrajni čas je, da v to igro vstopi KPK.« Mimogrede: kurator Matthias Göritz je tudi prevajalec šestih knjig Aleša Štegra, programskega vodje založbe Beletrina.
Zahteva po transparentnosti
Glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov je na družbenem omrežju zapisal: »Ne, absolutno nekateri v založništvu nismo zadovoljni s projektom Frankfurt 2023. Z zamudo, o kateri sam vse bolj sumim, da je umetna, ker bodo v naglici lažje spravili nekatere reči skozi. Z direktorjem, ki bi se najraje kar sam odstavil, ki je bil v Frankfurtu enkrat, na hitro, in očitno nima namena, da bi se postavil nasproti klientelizmu, ki se dogaja pred njegovimi očmi. S tem, da se dogajajo ad hoc sestanki, na katerih posamezniki popravljajo sezname kuratorjev po svoji volji (s svojimi knjigami). S tem, da se komisije sestavljajo po ideološkem ključu in s ščepcem – seveda – obveznega čandrovanja. S tem, da Gabriela Babnik, ki je pomagala zrušiti prejšnjo direktorico, zdaj nastopa službo na JAK kot vodja projekta Frankfurt 2023, ki se ga hkrati več kot očitno namerava udeležiti tudi kot avtorica. Predvsem pa upam, da nas je več takih, ki se ne bomo pustili voditi za nos, in da bo nekaterim kolegom, ki imajo očitno s Čandrom partikularne dogovore, uspelo razumeti, da lahko slovensko založništvo preživi le s transparentnim, profesionalnim in s tem kakovostnim, raznovrstnim delovanjem, ne po volji in muhah enega posameznika.«
Harlamov je po ugotovitvi, da ima v izboru petnajstih naslovov založba Beletrina avtorske pravice za osem naslovov, dodal: »Je gospodu Ruplu že uspelo prešteti, koliko del na seznamu je Beletrininih? Se je opravičil, ker je trdil, da so tri ali štiri, ko jih je dvakrat več, kar je več kot polovica seznama?« Ker so v javnem odgovoru JAK omenili, da Harlamov napada kolegice in kolege, je pribil: »Kakšna omalovažujoča izjava je vendar to? Ker zahtevam transparentnost pri odločanju, ker zahtevam, da smo vse založbe udeležene pri procesu izbire, ne le ena, in obravnavane enakovredno, brez zakulisnih iger in nastavljanja 'naših' na vse ravni odločanja?«
Kdo vodi in kdo je zraven
Gabriela Babnik je za Delo o tem odgovorila, da projekta ne vodi. »V kohezijski dokumentaciji je jasno zapisano, kdo je vodja operativne skupine, to sta Anja Kovač in Miha Marinč, ki sta me, ko sem se kot predsednica sveta prijavila na razpisano delovno mesto, prijavila na KPK. Menda v dobri veri, ker sta me hotela zaščititi. Kot državljanka RS se imam pravico prijaviti na katerokoli delovno mesto. V trenutku, ko sem se prijavila na delovno mesto podsekretarke in nikakor ne vodje projekta Frankfurt, saj je to že jasno zavedeno, kako in kaj, sem odstopila kot predsednica sveta. Delo podsekretarke sem opravljala deset delovnih dni. In zaradi zdravstvenih težav odpovedala pogodbo.«
Dimitrij Rupel je dodal: »Gabriela Babnik je bila dalj časa predsednica sveta JAK. Zaradi tega in drugih njenih kvalifikacij sem jo pregovoril, da je na JAK sprejela mesto podsekretarke; dogovorjeni smo bili, da bo vodila priprave na Frankfurt. [...] Gospa Babnik je bila po nastopu službe in nekaterih pogovorih s sodelavci po vsem videzu nekoliko razočarana. Kljub spodbujanju z moje strani, predvsem pa zaradi zdravja, se je navsezadnje odločila zapustiti podsekretarski položaj na JAK. Trenutno skušamo znanje gospe Babnik izkoristiti tako, da ji ponujamo sodelovanje z avtorsko ali podjemno pogodbo.«
O sestavljanju prvega seznama predlogov za nemške založnike je Gabriela Babnik dodala: »Na sestanku s(m)o se prisotni odločili v prvi krog predlagati petnajst avtorjev. Med njimi sem se znašla tudi sama [s knjigo, ki še ni izšla – op. I. B.]. Na prvem mestu. Ker nosim prvi priimek na B. Na sestanku sem se iz odločanja o lastnih delih izločila. Priče, da je tako, so vsi prisotni na sestanku. Sprejet je bil sklep, ki ga jaz ne morem in ne smem razveljaviti oziroma lahko to stori nova frankfurtska komisija. Pisne prošnje, da se mojega romana, ki sploh še ni izšel, ne vključi na ta seznam, nisem podala. Ker to niti ni v moji pristojnosti. Sama sem ravnala, kot sem najbolje mogla in znala. Dve uri sem na tistem sestanku vneto zagovarjala kolegice in kolege.«
Odlična poznavalca založništva Miha Kovač in Andrej Blatnik sta se na mnenje Aljoše Harlamova na družbenem omrežju odzvala s svojimi mnenji. Prvi je zapisal, da bi lahko »Cankarjeva založba kot ena od najstarejših članic Zbornice založnikov zahtevala razpravo o tem, kdo, kje in zakaj je zbornici speljal dogodek, ki bi moral biti njen paradni konj«, drugi je opozoril: »Stvari so se zanimivo razvile. Zdaj je očitno edini izvajalec javna ustanova, ki pa razmišlja na tržni način: katere knjige bomo prodali? V tistih okrog tridesetih predstavitvah častnih gostij, ki sem jih videl, se je knjige prodajalo posredno prek 'prodajanja' nacionalne kulture, literature in avtorskih opusov, založbe so kovale kolateralne dobičke. In vpliv je segel precej prek nemškega govornega prostora.«
