Umrla je Elizabeth Wurtzel

Avtorica knjižne uspešnice Narod prozaca je umrla v 53. letu starosti. 
Fotografija: FOTO: Stas Komarovski/Interview Magazine 
Odpri galerijo
FOTO: Stas Komarovski/Interview Magazine 

V 53. letu starosti se je poslovila ameriška pisateljica Elizabeth Wurtzel, avtorica knjižne uspešnice Narod prozaca: Mladi in depresivni v Ameriki (Prozac Nation: Young and Depressed in America). Novinarka in pisateljica je umrla zaradi raka na dojkah ter metastaz, ki so se razširile po telesu, poročanje ameriških medijev povzema tiskovna agencija AFP

Avtobiografski roman Narod prozaca je avtorica izdala v 27. letu starosti, leta 2001 pa je zgodba o boju z depresijo zaživela tudi na filmskem platnu z igralko Christino Ricci v glavni vlogi. Dogajanje je postavljeno v osemdeseta leta prejšnjega stoletja ter opisuje notranji boj, ki ga doživlja študentka prvega letnika novinarstva na Harvardski univerzi. 

V knjižnem delu, ki ga nekateri kritiki opisujejo kot okno v skriti svet depresije, je avtorica med drugim raziskovala preplet in povezavo depresivnih motenj ter naraščajoče porabe antidepresivov v Združenih državah Amerike, predvsem prozaca, ki je postal vsemogočno zdravilo za vse osebne stiske in nevroze. 

FOTO: Elizabeth Wurtzel/Twitter
FOTO: Elizabeth Wurtzel/Twitter
Knjižna uspešnica je v ameriškem okolju spodbudila k javni razpravi o boju z depresijo, naslovila zlorabo antidepresivov ter utrdila pot prihodnjim avtobiografskim knjižnim delom, ki se med drugim soočajo s problematiko mentalnega zdravja.


Za svoje leta 1994 izdano delo je bila tudi nagrajena; roman, v katerem želi osvetliti boj z atipično depresijo, pa je sprva želela nasloviti Sovražim se in želim umreti, vendar ji je založnik svetoval, naj poišče bralcem prijaznejši naslov. 

Knjižna kritičarka ameriškega časnika The New York Times Michiko Kakutani je ob izidu dela zapisala, da bi Wurtzelino avtobiografijo lahko opisali kot mešanico surove odkritosti esejev Joan Didion, nadležnega čustvenega ekshibicionizma Sylvie Plath ter suhega in temnega humorja pesmi Boba Dylana

Komentarji: