Zgodba o nenapisanih zgodbah
Najbolj izvirno literarno delo minulega leta so Škrbine Gašperja Kralja, izšle pri založbi *cf.
Odpri galerijo
Škrbine (*cf.) so bile nominirane tudi za nagrado Evropske unije za književnost in so v finalu za kresnika. FOTO: Jože Suhadolnik
V Cankarjevem domu na Vrhniki so v nedeljo že drugič podelili Cankarjevo nagrado. Za 5000 evrov vredno literarno priznanje so se poleg nagrajenca potegovali še Mirana Likar (Pripovedovalec), Lucija Stepančič (Naj me kdo zbudi) in Andrej Blatnik (Luknje). Vsi trije nominirani romani so izšli pri založbi Goga.
»Roman Škrbine Gašperja Kralja je zgodba o nenapisanih zgodbah. Junak se nameni pisati zgodbo o babici, o kateri skoraj ni sledu v arhivih ustanov, kjer je delovala. Drobce svojega in babičinega življenja beleži na lističih, iz katerih štrlijo ostre škrbine. Vzporedna pripovedovalka Klara na daljavo bere njegove beležke, jih ureja in iz njih razpleta morebitno zgodbo. Možnost literarne ubeseditve okruškov življenja odpira vrzel, ki je raztroseni lističi ne morejo zapolniti. V Kraljevih Škrbinah je pisateljski krč povod za prepričljivo samorefleksijo o mejah in možnostih ubeseditve drobcev življenja, ki jih ni mogoče stlačiti v zaključeno zgodbo, v roman. Večji del komunikacije med neimenovanim junakom in Klaro poteka prek računalniškega omrežja. Tehnologija posreduje, zapisuje, preslikuje okruške življenja in jim odreja smotrnost pomena in smisla. Tako postane življenje konstrukt za sprotne ciljne resnice, v katerih se junak ne prepoznava,« je v utemeljitvi zapisala žirija pod vodstvom Ivana Verča, sestavljali pa so jo še Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer in Darja Pavlič. Gašper Kralj se je v zahvalnem govoru spomnil svoje prve urednice Zoje Skušek, nekdanje urednice pri založbi *cf., ki mu je »literarno pomagala shoditi« in je zato njegova »literarna mama«. Umrla je, ko je pisal roman.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil Vinko Möderndorfer. »Nagrade za umetnost bralce opozarjajo na književnost, ki ni všečna, a ima moč, da nam povrne vero in upanje v moralne vrednote, ki izginjajo,« je med drugim dejal v svojem kritičnem nagovoru in poudaril, da Ivan Cankar ni bil le pisatelj, temveč tudi upornik, ki se je žrtvoval za svoje besede in resnico, ki jo je hotel povedati na glas. Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in ZRC SAZU; donatorica nagrade je občina Vrhnika. Prvo je prejel Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi.
Znane so tudi nominacije za nagrado, poimenovano po še enem pisatelju, Franu Levstiku. Mladinska knjiga jo bo podelila 8. junija. Za izvirno leposlovje za otroke in mladino so nominirani Gumbki Tine Bačič z ilustracijami Suzi Bricelj, Bojane Dimitrovski, Jelke Godec Schmidt, Ane Košir, Maše Kozjek, Marjana Mančka, Petra Škerla in Ane Zavadlav, Negotove pesmi Barbare Gregorič Gorenc z ilustracijami Damijana Stepančiča, Fantek in punčka Blaža Lukana z ilustracijami Ane Zavadlav, Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič z ilustracijami Tanje Komadina in Zajčkova hišica Anje Štefan z ilustracijami Hane Stupica. Za izvirne knjižne ilustracije za otroke in mladino so nominirani Obisk Gaje Kos z ilustracijami Ane Zavadlav, Pravljično potovanje Hansa Christiana Andersena Hansa Janischa z ilustracijami Maje Kastelic, Si že kdaj pokusil Luno? Boštjana Gorenca - Pižame z ilustracijami Igorja Šinkovca, Negotove pesmi Barbare Gregorič Gorenc z ilustracijami Damijana Stepančiča ter Drevo Tomaža Pengova z ilustracijami Polone Lovšin.
Skupina Mladinska knjiga pa obvešča, da lahko avtorice in avtorji še do 1. julija pošljejo svoje še neobjavljeno delo na natečaj za književno nagrado modra ptica za zvrst roman za odrasle. Strokovna komisija v sestavi Aljoša Harlamov, Nela Malečkar, Andrej Ilc, Andrej Blatnik, Bojan Švigelj, Tatjana Stojić in Katja Kovač bo nominirana dela in zmagovalni roman razglasila januarja prihodnje leto, nagrado 10.000 evrov bruto pa podelila ob izidu knjige v prvi polovici leta.
»Roman Škrbine Gašperja Kralja je zgodba o nenapisanih zgodbah. Junak se nameni pisati zgodbo o babici, o kateri skoraj ni sledu v arhivih ustanov, kjer je delovala. Drobce svojega in babičinega življenja beleži na lističih, iz katerih štrlijo ostre škrbine. Vzporedna pripovedovalka Klara na daljavo bere njegove beležke, jih ureja in iz njih razpleta morebitno zgodbo. Možnost literarne ubeseditve okruškov življenja odpira vrzel, ki je raztroseni lističi ne morejo zapolniti. V Kraljevih Škrbinah je pisateljski krč povod za prepričljivo samorefleksijo o mejah in možnostih ubeseditve drobcev življenja, ki jih ni mogoče stlačiti v zaključeno zgodbo, v roman. Večji del komunikacije med neimenovanim junakom in Klaro poteka prek računalniškega omrežja. Tehnologija posreduje, zapisuje, preslikuje okruške življenja in jim odreja smotrnost pomena in smisla. Tako postane življenje konstrukt za sprotne ciljne resnice, v katerih se junak ne prepoznava,« je v utemeljitvi zapisala žirija pod vodstvom Ivana Verča, sestavljali pa so jo še Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer in Darja Pavlič. Gašper Kralj se je v zahvalnem govoru spomnil svoje prve urednice Zoje Skušek, nekdanje urednice pri založbi *cf., ki mu je »literarno pomagala shoditi« in je zato njegova »literarna mama«. Umrla je, ko je pisal roman.
FOTO: promocijsko gradivo
Slavnostni govornik na prireditvi je bil Vinko Möderndorfer. »Nagrade za umetnost bralce opozarjajo na književnost, ki ni všečna, a ima moč, da nam povrne vero in upanje v moralne vrednote, ki izginjajo,« je med drugim dejal v svojem kritičnem nagovoru in poudaril, da Ivan Cankar ni bil le pisatelj, temveč tudi upornik, ki se je žrtvoval za svoje besede in resnico, ki jo je hotel povedati na glas. Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in ZRC SAZU; donatorica nagrade je občina Vrhnika. Prvo je prejel Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi.
V Kraljevih Škrbinah je pisateljski krč povod za prepričljivo samorefleksijo o mejah in možnostih ubeseditve drobcev življenja, ki jih ni mogoče stlačiti v zaključeno zgodbo, v roman.
Znani Levstikovi nominiranci
Znane so tudi nominacije za nagrado, poimenovano po še enem pisatelju, Franu Levstiku. Mladinska knjiga jo bo podelila 8. junija. Za izvirno leposlovje za otroke in mladino so nominirani Gumbki Tine Bačič z ilustracijami Suzi Bricelj, Bojane Dimitrovski, Jelke Godec Schmidt, Ane Košir, Maše Kozjek, Marjana Mančka, Petra Škerla in Ane Zavadlav, Negotove pesmi Barbare Gregorič Gorenc z ilustracijami Damijana Stepančiča, Fantek in punčka Blaža Lukana z ilustracijami Ane Zavadlav, Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič z ilustracijami Tanje Komadina in Zajčkova hišica Anje Štefan z ilustracijami Hane Stupica. Za izvirne knjižne ilustracije za otroke in mladino so nominirani Obisk Gaje Kos z ilustracijami Ane Zavadlav, Pravljično potovanje Hansa Christiana Andersena Hansa Janischa z ilustracijami Maje Kastelic, Si že kdaj pokusil Luno? Boštjana Gorenca - Pižame z ilustracijami Igorja Šinkovca, Negotove pesmi Barbare Gregorič Gorenc z ilustracijami Damijana Stepančiča ter Drevo Tomaža Pengova z ilustracijami Polone Lovšin.
Skupina Mladinska knjiga pa obvešča, da lahko avtorice in avtorji še do 1. julija pošljejo svoje še neobjavljeno delo na natečaj za književno nagrado modra ptica za zvrst roman za odrasle. Strokovna komisija v sestavi Aljoša Harlamov, Nela Malečkar, Andrej Ilc, Andrej Blatnik, Bojan Švigelj, Tatjana Stojić in Katja Kovač bo nominirana dela in zmagovalni roman razglasila januarja prihodnje leto, nagrado 10.000 evrov bruto pa podelila ob izidu knjige v prvi polovici leta.
