V nadaljevanju preberite:

Parada filmskih zvezdnikov podleže potencirani shematičnosti ter dvodimenzionalnosti, Andersonovi igrani filmi so vse bolj podobni njegovim animiranim, ob tem pa je vsebinsko film Feničanska spletka na koncu le malo več kot seštevek sestavnih delov. Pripoved se nekontrolirano plasti, pojavlja se neskončno število robno prekrivajočih se zgodb, dokler se metastazno ne razlezejo v najrazličnejše zastranitve, ki delujejo predvsem v smislu prazne anekdotičnosti ter preforsirane in same sebi namenjene ekscentričnosti.