V nadaljevanju preberite:

Pesniška zbirka Med Miklavža Komelja posreduje privide in videnja, ki nastajajo v avtorjevi notranjosti in neusmiljeno odslikavajo današnji skrajno opusteli svet, ki neomajno verjame, »da so obrazi maske/in da je maska obraz«. Tu, sredi neskončnih iluzij, pretvarjanj in potvarjanj, kjer »se gredo prividi/dominacijo brez zavor«, ni nenavadno, da nenadoma »ljudje več nočejo obvladati tega kaosa,/da hočejo samo padati na dno«, menda celo z enako konstanto, s kakršno svet vztrajno pada »iz tira«. V nasprotju s tem pa si pesnik prizadeva prepoznavati in razgaljati goloto sveta, a do tja pot pelje pogosto čez trnje in nadaljnje (samo)spraševanje.