Brezmadežna odprla festival v Moskvi
Predstava z Natašo Matjašec Rošker na enem od najprestižnejših svetovnih festivalov monodrame.
Odpri galerijo
Takole je včeraj potekala vaja za nastop Nataše Matjašec Rošker pred moskovskim občinstvom. Foto Špela Lešnik/SNG Maribor
»Izjemno sem počaščena, da sem bila povabljena na tako prestižen festival, še zlasti, ker bo projekt Brezmadežna tudi otvoritvena predstava,« je pred včerajšnjo premierno predstavitvijo pred ruskim občinstvom v moskovskem gledališkem centru Na Strastnom dejala članica mariborske Drame Nataša Matjašec Rošker.
Po njenih besedah je bilo vabilo na moskovski festival monodrame Solo zanjo veliko presenečenje, saj je to izjemen dogodek, na katerega so v zadnjih dvanajstih letih vabili zgolj najbolj renomirane gledališke ustvarjalce. Na festivalu so do zdaj med drugimi samostojno nastopili Robert Wilson, Romeo Castellucci, Wajdi Mouawad, Theodoros Terzopoulos, Jan Fabre, Daniele Finzi Pasca, Denis Lavant, Pippo Delbono, Angélica Liddell, Redjep Mitrovitsa, Paolo Musio, Fabrizio Gifuni in Danio Manfredini. »To je veliko priznanje tako zame kot za Livijo Pandur, ki je po smrti režiserja Tomaža Pandurja dokončala uprizoritev, ter za celoten SNG Maribor,« je dejala.
Organizatorji so predstavo povabili v Rusijo na podlagi odmevnega gostovanja v Čedadu, kjer je Nataša Matjašec Rošker za to vlogo prejela prestižno nagrado Adelaide Ristori, sicer pa je Brezmadežna ob tem gostovala še v Madridu in na festivalu v Guadalajari. Tudi letos je v Moskvi zbrana vrsta eminentnih gledaliških ustvarjalcev z vrhunskimi monodramami, med drugimi Viviane De Muynck z belgijsko Needcompany, Woody Neri z gledališčem Sotterraneo iz Firenc ter najuspešnejši projekti iz tega žanra iz številnih ruskih gledališč.
Gledališki center Na Strastnom, ki je lociran v središču Moskve, je specifična nekomercialna platforma, ki jo je ustanovila Gledališka zveza Rusije in njen predsednik Aleksander Kaljagin. Center si je zagotovil imidž sodobnega kulturnega prostora, odprtega za raznovrstne, tudi eksperimentalne gledališke projekte, zato ni presenetljivo, da je večina njegovih gledalcev mlajša od štiridesetih let. Njihov moto je Gledališče je super!, z angažmaji mladih gledaliških režiserjev, igralcev in dramatikov, predavanji najpomembnejših gledaliških ustvarjalcev in velikimi mednarodnimi festivali je eden od najpomembnejših ruskih gledaliških centrov, številne danes znane gledališke igralce in režiserje so prvič odkrili prav na tem odru.
Brezmadežna/Immaculata je nastala po romanu Marijin testament irskega pisatelja Colma Tóibína. »Dva tisoč let se piše biografija Marije, Kristusove matere; naslikana in zapisana je neštetokrat, a vsaka pokrajina njene zgodbe ima isti motiv: motiv ženske, ki je izgubila sina. Samota ob izgubi je neskončna, zgodovina izgube je nepojasnjena, njeno potovanje je potovanje po robu, kjer se vsaka misel spremeni v ostrino noža, rana pa se nikoli ne zaceli,« je predstavo, ki je oblikovana v štirinajst miselnih pokrajin Marijine poti, v oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, označila Livija Pandur.
Po njenih besedah je bilo vabilo na moskovski festival monodrame Solo zanjo veliko presenečenje, saj je to izjemen dogodek, na katerega so v zadnjih dvanajstih letih vabili zgolj najbolj renomirane gledališke ustvarjalce. Na festivalu so do zdaj med drugimi samostojno nastopili Robert Wilson, Romeo Castellucci, Wajdi Mouawad, Theodoros Terzopoulos, Jan Fabre, Daniele Finzi Pasca, Denis Lavant, Pippo Delbono, Angélica Liddell, Redjep Mitrovitsa, Paolo Musio, Fabrizio Gifuni in Danio Manfredini. »To je veliko priznanje tako zame kot za Livijo Pandur, ki je po smrti režiserja Tomaža Pandurja dokončala uprizoritev, ter za celoten SNG Maribor,« je dejala.
Organizatorji so predstavo povabili v Rusijo na podlagi odmevnega gostovanja v Čedadu, kjer je Nataša Matjašec Rošker za to vlogo prejela prestižno nagrado Adelaide Ristori, sicer pa je Brezmadežna ob tem gostovala še v Madridu in na festivalu v Guadalajari. Tudi letos je v Moskvi zbrana vrsta eminentnih gledaliških ustvarjalcev z vrhunskimi monodramami, med drugimi Viviane De Muynck z belgijsko Needcompany, Woody Neri z gledališčem Sotterraneo iz Firenc ter najuspešnejši projekti iz tega žanra iz številnih ruskih gledališč.
Gledališče je super!
Gledališki center Na Strastnom, ki je lociran v središču Moskve, je specifična nekomercialna platforma, ki jo je ustanovila Gledališka zveza Rusije in njen predsednik Aleksander Kaljagin. Center si je zagotovil imidž sodobnega kulturnega prostora, odprtega za raznovrstne, tudi eksperimentalne gledališke projekte, zato ni presenetljivo, da je večina njegovih gledalcev mlajša od štiridesetih let. Njihov moto je Gledališče je super!, z angažmaji mladih gledaliških režiserjev, igralcev in dramatikov, predavanji najpomembnejših gledaliških ustvarjalcev in velikimi mednarodnimi festivali je eden od najpomembnejših ruskih gledaliških centrov, številne danes znane gledališke igralce in režiserje so prvič odkrili prav na tem odru.
Brezmadežna/Immaculata je nastala po romanu Marijin testament irskega pisatelja Colma Tóibína. »Dva tisoč let se piše biografija Marije, Kristusove matere; naslikana in zapisana je neštetokrat, a vsaka pokrajina njene zgodbe ima isti motiv: motiv ženske, ki je izgubila sina. Samota ob izgubi je neskončna, zgodovina izgube je nepojasnjena, njeno potovanje je potovanje po robu, kjer se vsaka misel spremeni v ostrino noža, rana pa se nikoli ne zaceli,« je predstavo, ki je oblikovana v štirinajst miselnih pokrajin Marijine poti, v oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, označila Livija Pandur.
