»Slovenci imajo še vedno predstavo, da flamenko lahko pri nas obstaja le kot izposoja tuje nacionalne kulture,« je pred nedeljskim prvim od treh dejanj glasbeno-plesnega cikla povedala plesalka in koreografinja Urška Centa. »Z izbiro projektov in umetnikov v ciklu Noches de tablao bi rada dokazala, da ni tako.«

Cikel Noches de tablao bo predstavil umetniške iniciative na področju flamenka, ki med seboj prepletajo živo glasbo in ples, vrhunski umet­niki so zasnovali projekte posebej za gostovanje v ciklu. Program gradi medkulturni lok med tujimi in domačimi ustvarjalci, ki vzpostavljajo dialog med flamenkom in drugimi umetniškimi žanri ter predstavljajo nove ustvarjalne pristope h glasbeno-plesno-performativnemu izražanju.

Cikel je nastal pod vodstvom in kuratorstvom plesalke, koreografinje, odrske in glasbene ustvarjalke ter plesne pedagoginje Urške Centa, ki je študirala flamenko na madridskih akademijah Centro de Arte Flamenco y Danza Española Amor de dios in Centro de Estudios Superior del Flamenco Uflamenco, iz sodobnega plesa in koreografije pa je diplomirala na Akademiji za ples (AMEU) v Ljubljani. Od leta 2017 do 2020 je prireditev potekala v neodvisnem butičnem gledališču Pocket Teater, od lanskega leta naprej pa glavni program cikla poteka v koprodukciji s Cankarjevim domom, spremljevalni program pa v obliki koncertov, predavanj in ­delavnic v več institucijah v ­Sloveniji.

Živa komunikacija plesa z glasbo

Urška Centa je za Delo povedala: »Letošnjo izdajo cikla bo v nedeljo ob 20.30 v Atriju ZRC odprl projekt Izidorja Erazma Grafenauerja Plaza vacía [Prazen trg]. Erazem je kitarske kompozicije zelo predano pripravljal zadnji dve leti, odkar nas je kmalu po najini vrnitvi s študijskega obiska madridske akademije Amor de dios zadel koronavirus. Dovršene in pripovedne avtorske kompozicije imajo močen avtorski podpis, posegajo po širokem slogovnem spektru glasbe in so edine primerne, da z njimi odpremo letošnje dogajanje cikla ter dokažemo domačo kakovostno glasbeno ustvarjalnost v žanru flamenka, ki je v primerjavi s količino novitet na področju plesa zadnja leta korak za njo.

Koncert bo v Atriju ZRC na Novem trgu, ki je zaradi svoje formacije patia in akustike tokrat najbolj primeren prostor za doživetje vrhunskega koncertnega flamenka v Ljubljani. [...] Obiskovalci lahko pričakujejo glasbeno simbiozo, usmerjeno v užitek izražanja vsakega posameznega inštrumentalista in živo komunikacijo plesa z glasbo, kjer se razvije igra improvizacije.«

Avtor projekta Plaza vacía Izidor Erazem Grafenauer je dodal: »Projekt se je začel v času koronavirusa, ko sem si končno lahko vzel čas za nekaj, kar mi prej ni uspelo – za poglobljen študij umetnosti flamenka. Po temeljitem učenju tehnike in harmonije flamenka sem spoznal, da me ne zadovolji igranje glasbe drugih avtorjev, zato sem se komponiranja lotil sam. Na podlagi tega procesa so nastale skladbe, ki so v osnovi kitarske, vendar zasnovane tako, da lahko zvenijo v intimni solo izvedbi ali v izvedbi obširnejše zasedbe, kot bo na koncertu cikla Noches de tablao. Skladbe nosijo pomenljive naslove in opisujejo dogodke, ki nam včasih morda prehitro uidejo iz spomina: Sin toque de queda (Brez policijske ure), Ventana abierta (Odprto okno) in ne nazadnje tudi sam naslov projekta Plaza vacía (Prazen trg).

Pogled na samotne ulice stare Ljubljane

Program, je povedala plesalka, je zastavljen izrazito pripovedno, skozi skladbe bodo tkali zgodbe o avtorjevem doživljanju vsakdana v času epidemije koronavirusa in tako povabili poslušalca, da vstopi v njegovo okolje in si pred očmi nariše podobe stvarnega sveta, iz katerih je skladatelj jemal navdih. Njegov pogled na samotne ulice stare Ljubljane skozi na stežaj odprto okno se steka v naslov Plaza vacía. Skladbe zaznamuje nova perspektiva življenja med doživljanjem neznanega, kar se kaže tudi v glasbenem razmisleku o kompoziciji. Ta v zasnovi temelji na glasbeni dediščini pomembnih ustvarjalcev flamenka, a se spaja s prvinami jazza, moderne glasbe in mestoma tudi klasične glasbe. Izidor Erazem Grafenauer je ustvaril edinstven glasbeni podpis, ki se kaže tudi z naborom inštrumentov, ki je za flamenko nenavaden. Poleg kitare zvočno sliko rišejo še marimba, frame drum, darbuka, bogat nabor drugih tolkal ter saksofon in flavta.

Zasedbo sestavljajo umetniki z različnih ustvarjalnih svetov – jazza, etno in klasične glasbe. Posebej za ta koncert se bodo Grafenauerju, ki je na državnih in mednarodnih tekmovanjih prejel vrsto najvišjih nagrad, med njimi tudi dve Prešernovi nagradi Akademije za glasbo v Ljubljani, na odru pridružili vrhunski domači in tuji ustvarjalci, Petra Vidmar, solistka v Orkestru RTV na vibrafonu in tolkalih, tolkalec Žiga Šercer, ki sodeluje z najvidnejšimi slovenskimi glasbeniki na prizorišču etno glasbe, hrvaški saksofonist Ivan Bonačić, ki je pravkar izdal drugi avtorski album Dream Aviary, in vsestranska odrska ustvarjalka ter plesalka Urška Centa, ki s tolkalnimi intervencijami predstavlja energijsko središče zasedbe.

Konfuzija kot odrsko doživetje

Drugi projekt v ciklu – Na pragu nevidnega –, ki sta ga podpisala Jure Pukl in Urška Centa, bodo izvedli 8. oktobra v Klubu Cankarjevega doma. Glasbenik in plesalka začenjata odrsko sinergijo s projektom, ki prepleta elektronsko in akustično glasbo s plesom in njegovim zvokom. Začetno točko iščeta v dimenzijah odnosa med gibom in zvokom v prostoru, pri tem pa snujeta niz dotakljivih in stvarnih občutij, oblik in atmosfer, ki hkrati ohranjajo skrivnostnost in nevidnost. Njuna človeška figura v razvoju odrskega doživetja skladišči neštete načine obstoja ter se poigrava z mislijo o sprehodu po robu definicij – plesa, glasbe, žanra in formata.

V iskanju skupnega presečišča si ustvarjalca kot cilj v resnici ne zastavljata fuzije, temveč bolj 'konfuzijo', kaotično zlitje več ravni človeka v odrsko doživetje. O projektu sta zapisala: Na pragu nevidnega so zvoki in podobe v preseku časa in prostora, vznemirljive, čutne in občutljive impresije v spoju dveh ustvarjalcev iz dveh različnih svetov, ki vsak s svojega oddaljenega balkona strmita proti skupni samoti. Njuni spomini, njuna doživetja, misli in hotenja se zlivajo drugo v drugega ter se opazujejo skozi gib in zvok, da bi si povedali nekaj lepega, bistvenega in osvobajajočega. Ustvarjalca z njimi gradita prostor, v katerem je v teh nemirnih časih še mogoče prisluhniti tišini in se kratkočasiti z iskanjem sočloveka v lastnem odsevu.

Jure Pukl je saksofonist in skladatelj, ki velja za enega od najpomembnejših ustvarjalcev slovenske jazzovske glasbe. Nagrado Prešernovega sklada je dobil za ustvarjanje avtorske jazzovske glasbe v zadnjih dveh letih ter za številne nastope in sodelovanja z mednarodno priznanimi umetniki. O napovedanem oktobrskem večeru je za Delo povedal: »Projekt Na pragu nevidnega je nastal, ko sem začutil ples globlje in drugače, takrat ko sem prvič videl Urško [Centa] plesati. V glavi – ušesih in očeh – se mi je odvijala glasbeno-plesna štorija. Prikazati in uglasbiti nekaj, kar ni jasno in na prvo žogo, a prihaja iz vsakdanjega živ­ljenja. Emocionalnost, banalnost, kaos in lepota, realnost in imaginarni svet, združeni v celoto. Skoraj ne slišiš in težko vidiš, a vseeno je tu, na pragu.«

Tretji večer cikla bo tik pred koncem leta, 27. decembra, v Klubu Cankarjevega doma in bo razdeljen na dva nastopa. Kontrabasist in baskitarist Jošt Lampret bo predstavil suito za baskitaro in kontrabas solo Nomad, popotovanje skozi različne glasbene stile in kulture, s katerimi se je srečal v letih ustvarjanja in se v njih naselil, rdečo nit projekta bo tkalo glasbeno izročilo flamenka, ki prek vplivov klasične, jazzovske, vzhodnoevropske, španske in elektronske glasbe sestavlja serijo glasbenih motivov in stavkov ter jih povezuje v celostno glasbeno izkušnjo.

V drugem delu koncerta bo ob plesu Urške Centa nastopil trobentač, multiinštrumentalist in komponist iz Sarajeva Miron Rafajlović, ki že dolgo živi v Španiji in je s klaviaturistom Davidom Sanchem in bobnarjem Michaelom Olivero sestavil Electric trio. Na programu bodo skladbe z Rafajlovićevega prihajajočega albuma Mediterranean­ Soul, ki bo izšel jeseni.