Obletnica slovenske različice muzikala: O, mamma mia, stari so že deset let

V nedeljo, 15. junija, bo minilo deset let od premiere muzikala Mamma mia! – slovenske različice muzikala v ljubljanskih Križankah, s katero so se v našem prostoru odprla vrata zanimanja za to vrsto umetnosti. Mamma mia! je sicer odrski muzikal, ki temelji na uspešnicah švedske skupine Abba. Premierno uprizoritev je doživel 6. aprila 1999 na londonskem West Endu, 2001. pa je bil postavljen na broadwajske odrske deske. Nastal je po ideji producentke Judy Craymer, dramsko besedilo zanj je napisala angleška dramatičarka Catherine Johnson.

Jurij Franko, producent muzikala Mamma mia! FOTO: Leon Vidic

Več kot 200.000 gledalcev

Dan pred obletnico, v soboto, 14. junija, bodo v Križankah proslavili okroglo obletnico muzikala, ki si ga je, kot je za Delo povedal producent Jurij Franko, nekdanji smučarski as, doslej ogledalo več kot 200.000 gledalcev. Muzikal so nazadnje uprizorili leta 2019, potem pa jih je ustavila pandemija. In četudi so mislili, da so s tem končali, pa Franku ni dalo miru. Zdelo se mu je, da je v njem še veliko življenja. 

»Spodbudil sem sodelujoče, da bi muzikal spet obudili, a so bili nekateri sprva precej zadržani, češ da je že malce preživeto in da nimajo več energije za skakanje po odru.« A to še zdaleč ni res, je povedal Franko. Ob deseti obletnici je celotna ekipa prav tako navdušena in energična, kot je bila na začetku.

»Zdaj ustvarjamo s še večjo energijo. Predstava se je medtem usedla, replike so postale bolj sočne, zabavne, ljudje so vajeni drug drugega, igralska ekipa je navdušena, obiskovalci pa to prepoznajo, cenijo.«

Muzikal je nastal v produkciji produkcijske hiše Prospot v sodelovanju s Festivalom Ljubljana in v režiji Juga Radivojevića. V naslovnih vlogah nastopajo: Simona Vodopivec Franko, Alenka Godec, Damjana Golavšek, Gojmir Lešnjak Gojc, Uroš Smolej, Marjan Bunič, Lea Bartha Pesek in Matjaž Kumelj.

Besedilo je prevedla Živa Čebulj, prevod in priredbe pesmi pa so delo Tomaža Domicelja.

Producent Jurij Franko se je za pridobitev avtorskih pravic trudil kar šest let. Kot je dejal ob deseti obletnici, smo »od takrat Slovenci ta svetovni juke-box muzikal vzeli za svojega in ga po desetih letih obiskujemo z enakim ali še večjim navdušenjem kot na premieri in prvih ponovitvah«.

FOTO: Press Release

Slovensko besedilo

Kot producent se je Franko na začetku zelo boril, da bi pesmi ostale v originalu. To se pravi, da bi ostale v angleščini, saj je vedel, da ljudje večino pesmi Abbe znajo zapeti v angleščini, vsaj refrene največjih hitov.

»A lastniki pravic za pesmi so vztrajali. Srečo sem imel, da je Domicelj te pesmi izjemno prepesnil. Kot je dejal sam, je prevajanje težje od pisanje originala. Nimaš prostora, da bi po svoje napisal neko vsebino, ampak se moraš držati teksta in vsebine. Lepo je rekel, da je umetnost prevajanja v tem, da pesem od daleč zveni kot original, v resnici pa je v tvojem jeziku. Tipičen primer je pesem Money, Money, Money, ki jo je prevedel kot Meni, meni, meni. Meni se nasmiha bogataški svet, kar od daleč zveni kot original. To je ena izmed genialnih rešitev, ki jih je našel. Pomembno je, da se ohranja sporočilnost pesmi, kot je v originalu, ker so pesmi del zgodbe,« je za Delo ponazoril Franko.

In izkazalo se je, da so imeli avtorji prav, ko so vztrajali pri slovenščini, saj so ljudje razumeli pesmi v celoti. Razumeli so vsebino, saj so pesmi sestavni del zgodbe, je dejal. »Slovenci smo ta muzikal vzeli za svojega. Pohvalili so nas tudi tisti, ki so imeli možnost videti muzikale v Londonu, New Yorku in drugje. Prišli so na našega z določeno skepso, a so potem iskreno rekli, da jim je bil naš muzikal še bolj všeč kot originalna verzija v Londonu ali New Yorku. To je nekaj, čemur ne morem oporekati. Produkcija nam je uspela, kombinacija igralcev, pevcev, plesalcev, režija, koreografija, glasba – vse štima. To je zdaj naše. Ni več Mamma Mia! iz Švedske in Anglije, ampak je Mamma mia! iz Slovenije,« je bil slikovit Franko.

Zgodba, ki pritegne tudi moško publiko

Franko je pojasnil, da je bilo pravo presenečenje to, da je muzikal Mamma Mia! postal svetovni hit. Kritiki ji leta 1999 niso napovedali nekih posebnih možnosti. Mnogi tudi ne vedo, da je film nastal po odrski uprizoritvi.

Ljudje so očitno to zgodbo vzeli za svojo, meni Franko: »Zgodba o materi samohranilki na romantičnem grškem otoku, ki se preživlja iz dneva v dan s svojo malo taverno in seveda pri tem vzgaja hčerko. Ta ima za sabo zelo nenavadno zgodbo. Ne ve, kdo je njen oče, in torej imaš formulo, ki se jo da spraviti v dve povedi. Vsaka predstava, ki jo lahko opišeš v dveh stavkih, je formula za uspeh. To se pravi mati, hči, trije možni očetje in sprehod do oltarja, ki ga ne boste nikdar pozabili. To je dejansko vse, kar moraš vedeti. Ta zaplet je seveda romantičen, tudi nostalgičen.«

Zato zgodba privabi mamice in hčere, ki v nekem obdobju gredo od doma. In to je njun moment v predstavi, recimo trenutek med materjo in hčerjo, ko se hči poroča in se mama zave, da bo odšla, in se spominja časov, ko je bila še majhna punčka.

»To potegne za sabo veliko otožnosti in med gledalci priteče marsikatera solza. Kar je meni zanimivo, pa je to, da so muzikal vzeli za svojega tudi moški, saj ta žanr, če lahko rečem, morda bolj zanima žensko publiko. To, da ga moški s takim navdušenjem hodijo gledat, je očitno posrečena formula treh moških, ki so bili z eno žensko. Ta je potem imela otroka, o katerem se ne ve, čigav je. Tako da sta zaplet in razplet zanimiva in zabavna za vse. Tudi v Sloveniji, no, predvsem v Sloveniji dobivamo od moških komentarje v smislu: 'Joj, kdaj boste spet igrali, komaj čakam, da bom šel gledat Mamma mio!, ker ko jo grem gledat, sem potem še tri dni dobre volje.' In to je nekaj, kar nas navdušuje.«