O ljubezni, izdaji in odpuščanju

Koreograf George Balanchine, prav tisti, ki je v baletu videl nič drugega kot žensko, je o baletu Giselle nekoč povedal: »To je klasika, tako kot je klasika Hamlet […], publika ga prihaja gledat, da bi videla balerine plesati, iz istega razloga, kot hodimo gledat nove postavitve Hamleta: delo je tako dobro, da v njem zmeraj odkrijemo nekaj, česar prej ­nismo opazili.«

Na oder SNG Opera in balet Ljubljana se vrača Giselle, eden od najslavnejših in največjih baletov. V Ljubljani smo ga nazadnje videli leta 2012 v interpretaciji britanskega koreografa Davida Dawsona, tokrat pa ga v klasični obliki podpisuje kubanski baletni umetnik Howard Quintero Lopez, ki je z ljubljanskim ansamblom pred leti sodeloval kot asistent koreografinje pri postavitvi Labodjega jezera. Sicer je v Giselle plesal že v vseh vlogah razen vil, njegove koreografije pa se je lotil prvič.

Umetniška vodja baleta v SNG Opera in balet Ljubljana Sanja Nešković Peršin, ki je pred leti sama plesala Giselle, je ob napovedi premiere povedala, da klasično postavitev Giselle na ljubljanskem odru dajejo prvič po letu 1995.
 

Gibalna in igralska dovršenost 

Neki angleški baletni strokovnjak je Giselle poimenoval »baletni ­Hamlet« oziroma »Hamlet plesa« in med balerinami vloga velja za podobno izzivalno, kot je za igralce danski kraljevič, saj se morajo v mističnem drugem, tako imenovanem belem dejanju popolnoma transformirati. »Zahtevna vloga, saj od balerine zahteva spoj gibalne in igralske dovršenosti,« je dejal kubanski koreograf.



V tokratni ljubljanski postavitvi se bodo zvrstile štiri Giselle: na nocojšnji premieri Nina Noč, potem Marin Ino, Giorgia Vailati in Ana Klašnja, prvo je kubanski koreograf poimenoval »izjemno artistična«, drugo »peresno lahka«, tretjo »karakterna« in četrto »vsestranska«. »Zame so prav vse popolne Giselle,« je dodal Lopez.

V pogovoru za gledališki list je povedal, da je postavitev prilagodil (pre)malo plesalcem in njihovim zmožnostim. »Zato je največji izziv, s katerim se spopadam, prilagoditi koreografijo številu in znanju plesalcev, tako da vse skupaj izpade kakovostno, a obenem všečno in gledljivo. Temu primerno spreminjam veliko linij, diagonal in prehodov. V drugem dejanju imam na voljo le dvanajst deklet, ki jih razporejam tako, da zapolnijo oder.« Prvi ljubljanski Albrecht bo tokrat Kenta Yamamoto, sledili mu bodo Petar Đorčevski, Yujin Muraishi in Filippo Jorio.


 

Ples na konicah prstov 

Veliki klasični balet so prvič uprizorili junija 1841 v pariški operi, izvirno koreografijo sta na glasbo skladatelja Adolpha Adama ustvarila baletni mojster Jean Coralli in plesalec ter eden od najpomembnejših koreografov romantičnega obdobja Jules Joseph Perrot. Tatjana Ažman je v gledališkem listu spomnila, da je kljub številnim poznejšim predelavam libreta in koreografije najbolj ohranjena in največkrat izvajana različica Mariusa Petipaja, mojstra klasičnega obdobja v baletni umetnosti, ustvarjena za Carsko gledališče v Sankt Peterburgu leta 1903, za katero je pozabljeno koreografijo drugega dejanja skoraj v celoti naredil sam. Na pariški premieri sta vlogo Giselle in Albrechta plesala Carlotta Grisi in Lucien Petipa, Mariusov brat. Giselle velja tudi za prvi celovečerni balet, v katerem je bil uporabljen ples na konicah prstov.



Libretist Théophile Gautier, ki je ustvaril Giselle z Julesom Henrijem Vernoyem de Saint-Georgesom, je navdih za zgodbo o Giselle, kot piše Nataša Berce v gledališkem listu, dobil v pesmi Victorja Hugoja o lepi španski deklici, ki pleše, dokler ne umre. Spojil jo je s podobo slovanskih vil, mladih deklet, ki umrejo pred poroko in se ponoči dvignejo iz groba, da bi mlade moške zapeljale v smrtni ples. Nekateri viri v zvezi s tem omenjajo, da je to pravzaprav adaptacija pesnitve Nemčija, zimska pravljica Heinricha Heineja.
 

Pravljični beli klasični balet 

Sodobnejša branja so prinesla različne premene in predelave osnovne zgodbe, Giselle je bila postavljena v begunsko okolje, psihiatrično ustanovo, geto zahodnjaškega velemesta, ter take in drugačne variacije, plesna pripoved je dobila feministično optiko, Albrechtova dejanja so doživela obsodilno interpretacijo skladno s poudarki gibanja #jaztudi, ­politično intonirana branja se ves čas spreminjajo.

Lopez je za tokratno ljubljansko postavitev ljubiteljem baleta namenil pomirljive besede: »Pravljični beli klasični balet Giselle bodo na odru ljubljanske Opere vsekakor prepoznali. Mislim, da jim bo všeč tudi koreografija in da bodo z njo zadovoljni. Vsi skupaj namreč trdo delamo, da jim bomo lahko ponudili kakovostno klasično baletno ­predstavo.«

K oblikovanju scenografije so v ljubljanskem baletu povabili vizualnega umetnika Vadima Fiškina, s katerim Lopez dobro sodeluje. V pogovoru za gledališki list je navrgel: »Mislim, da je scenografija, pa tudi prepletanje svetlobe in senc (za oblikovanje luči je poskrbel Jaka Šimenc), ki sledi vzdušju na odru, nekaj zares posebnega. Tudi kostumi so fantastični. Angelina Atlagić si je zamislila zelo izčiščene klasične kostume, za katere je našla navdih v francoskem in italijanskem slogu.«

Ansamblu SNG Opera in balet Ljubljana bo dirigiral Aleksandar Spasić, koncertni mojster bo Gregor Traven.