V Istri si želijo otroškega gledališča
V Gledališču Koper so predstavili predlog istrskega gledališkega centra za profesionalno produkcijo gledaliških in plesnih predstav za otroke, ki bi ga radi vzpostavili s pomočjo petih občin in resornih ministrstev. Projekt podpirajo v istrskih šolah in vrtcih, odgovor občin in države pa še čakajo.
»Center profesionalne produkcije predstav za otroke bi pomenil nadgradnjo jesenskega festivala Pri svetilniku in njegove poletne izdaje Svetilnik v avgustu, poleg tega pa bi vključeval tudi kulturni občasnik za otroke Svetilnik, otroške gledališke abonmaje in gledališko šolo za otroke,« je naštela direktorica koprskega gledališča Katja Pegan.
Od Pirana do Sežane
Otroško gledališče bi po njenih besedah med drugim omogočilo izvedbo dveh otroških premier na leto, festivala s pripadajočimi programi kulturno-umetnostne vzgoje, delavnicami, pogovori o predstavah ter do deset različnih predstav za tri starostne stopnje v vseh občinah. Igrali bi v Gledališču Koper, Avditoriju Portorož, Gledališču Tartini v Piranu, Centru za kulturo, šport in prireditve Izola, na zunanjem prizorišču v Ankaranu in v Kosovelovem domu v Sežani. Kot je še poudarila, območje delovanja koprskega gledališča zajema okoli 21.000 osnovnošolskih otrok. S festivalom Pri svetilniku, ki ima za seboj že 11 sezon, si je pred epidemijo vsaj eno gledališko predstavo ogledalo devet tisoč osnovnošolcev, lani pa zaradi omejitev okoli sedem tisoč.
Projekt, ki je zastavljen za pet let, predvideva skupno 241.000 evrov sredstev na leto, pri čemer bi Gledališče Koper sodelovalo z lastnim prispevkom 30.000 evrov, država s 115.000 evri, preostalo pa bi pokrile občine.
»Festival Pri svetilniku je eden od treh festivalov gledaliških predstav za otroke v Sloveniji – preostala dva sta v Ljubljani in Mariboru, zato je čas, da možnost celostnega izobraževanja s kulturno-umetniško vzgojo dobijo tudi otroci na zahodnem delu države,« je poudarila Katja Pegan.
Otroci potrebujejo gledališče
»Gledališče otroci potrebujejo, sploh v teh časih, ko so se v šole po epidemiji vrnili nekoliko drugačni in bolj občutljivi,« je menil Anton Baloh, ravnatelj Osnovne šole Vojke Šmuc v Izoli, ki predstavlja tudi istrske osnovnošolske ravnatelje. Po njegovem je prednost koprskega gledališča in obmejnega dvojezičnega območja predvsem v tem, da lahko ustvarja v več jezikih in izhaja iz svojega multikulturnega okolja. »Otroci si zagotovo zaslužijo kvalitetno produkcijo in ni enako, ali jim gledališče približajo ljubiteljske skupine ali pa profesionalci,« je zatrdila ravnateljica Vrtca Koper Alenka Rušt.
