Aplavz, nekaj nagrad, naprej po starih principih

Kinematografi so seveda zaprti, pa tudi sicer ni odveč, če si kdaj znova zavrtimo kakšen film. Recimo filma Kvadrat (The ­Square) in Delo brez avtorja­ (Werk ohne Autor). Zakaj ta dva? Ker sta med redkimi, ki sta se, predvsem Kvadrat, ostro, ironično in tudi cinično lotila analize sodobne vizualne umetniške scene, pobrala vrsto nagrad, a če danes pogledamo vizualno umet­niško sceno, je končni­ izplen obeh filmov tako rekoč ničen. Seveda nihče ni pričakoval dramatičnega preobrata, posipanja s pepelom, radikalne spremembe razstavnega programa ali črtanja sterilnih teoretičnih razpredanj ob velikokrat nenavadnih, prozaičnih, banalnih ali deplasiranih neokonceptualističnih domislicah. Morda je bilo vendarle drobno upanje, da poslej vsaka kritika (ali celo plaho nestrinjanje in skepticizem) ...