Pri Luksorju odkrili izgubljeno mesto izpred treh tisočletij

Mesto je nastalo v času faraona Amenhotepa III. iz 18. dinastje, ki velja za čas blaginje in umetniškega vrhunca Starega Egipta.
Fotografija: Ostanki okoli 3000 let starega mesta pri Luksorju na fotografiji, ki jo je objavilo Egiptovsko ministrstvo za kulturno dediščino. FOTO: AFP
Odpri galerijo
Ostanki okoli 3000 let starega mesta pri Luksorju na fotografiji, ki jo je objavilo Egiptovsko ministrstvo za kulturno dediščino. FOTO: AFP

Arheologi so v puščavi pri Luksorju odkrili ostanke nedkanjega mesta, ki so ga označili za največje doslej odkrito mesto iz časa faraonskega Egipta. Nastalo je pred več kot tremi tisočletji.

Egiptolog in nekdanji minster Egipta za kulturno dediščino Zahi Havas, ki je na čelu arheologov, ga je označil za »izgubljeno zlato mesto« v bližini Luksorja oziroma nekdanje staroegipčanske prestolnice Tebe. To območje slovi tudi z znamenito Dolino kraljev.

image_alt
Preselitev 22 mumij v novo domovanje prava paša za oči


Arheologi so ob odkritju sporočili, da datira mesto v čas faraona Amenhotepa III. iz 18. dinastje, ki je vladal v letih 1386–1349 pr. n. št. (oziroma po drugih avtorjih v letih 1388–1351). Vladal je ogromnemu imperiju, ki je segal od Evfrata oziroma sedanjih območij Iraka in Sirije do Sudana, njegovo obdobje pa velja za čas blaginje in umetniškega vrhunca Starega Egipta. Mesto se je razvijalo tudi v času Tutankamona, ki je vladal kmalu zatem, v letih 1332–1323 pr. n. št.

FOTO: Center Zahija Havasa za egiptologijo/Reuters
FOTO: Center Zahija Havasa za egiptologijo/Reuters


Med obema faraonoma je bila je vladavina Amenhotepa IV., ki se je kasneje preimenoval v Ehnatona. Ta faraon je znan predvsem po radikalnem preobratu v staroegipčanski religiji in tudi po značilni umetnosti, ki se razlikuje od tiste iz drugih obdobij Starega Egipta.

Opustil je tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, zaradi česar so ga skušali kasneje, po restarvaciji prejšnje religije, izbrisati iz zgodovine. Njegova žena je bila znamenita Nerfretete.

FOTO: Center Zahija Havasa za egiptologijo/Reuters
FOTO: Center Zahija Havasa za egiptologijo/Reuters


Tudi Betsy Bryan, profesorica egiptologije na univerzi Johnsa Hopkinsa v ZDA, je nad odkritjem navdušena. Meni, da gre za najpomembnejše po odkritju Totankamonove grobnice pred stoletjem.

Kot poroča novinarska agencija AFP, so arheologi v nekdanjem mestu že odkrili primerke nakita, barvane lončenine, amulete s skarabeji ali, denimo, opeke z žigom Amenhotepa III.
 

Po sedmih mesecih preiskav določili že več mestnih četrti


FOTO: Center Zahija Havasa za egiptologijo/Reuters
FOTO: Center Zahija Havasa za egiptologijo/Reuters
Havas je spomnil, da so to izgubljeno mesto skušale odkriti mnoge tuje arheološke ekspedicije, a neuspešno.

Tokratno raziskovanje je steklo septembra lani, osredotočili so se na teren med templjema Ramzesa III. in Amenhotepa III. v bližini Luksorja.

Najprej so odkrili opeke, ki so jih vodile v najrazličnejše smeri. Zatem se jim je razkrilo obsežno in dobro ohranjeno mesto s skoraj povsem ohranjenimi zidovi in sobami z različnimi orodji in s predmeti iz vsakdanjega življenja izpred tisočletij.

Po sedmih mesecih preiskav so lahko določili več mestnih četrti, pekarno, upravno središče in rezidencialno četrt.
 

​Odkrili grobove, ki kažejo podobnost s tistimi v Dolini kraljev


Arheologi si obetajo, da bo znova odkrito mesto ponudilo mnoge odgovore na vprašanja o vsakdanjem življenju v času zlate dobe Starega Egipta, prepričani pa so tudi, da bo ponudilo pomembna druga odkritja.

Odkrili so že grobove, ki kažejo podobnost s tistimi v Dolini kraljev. »Pričakujemo, da bomo odkrili nedotaknjene grobove z zakladnimi najdbami,« so optimistično zapisali v sporočilu za javnost, objavljenem ob odkritju.

FOTO: Center Zahija Havasa za egiptologijo/Reuters
FOTO: Center Zahija Havasa za egiptologijo/Reuters

Komentarji: