Meteorit je preživel uničujoči požar

Požar, ki je izbruhnil v nedeljo, je uničil dvesto let star Narodni muzej Brazilije v Riu de Janeiru. Uničenih je skoraj 90 odstotkov zbirke, preiskovalci pa še vedno upajo, da bodo našli vsaj nekaj nepoškodovanih eksponatov od 20 milijonov, kolikor jih je hranil muzej. Nepoškodovan je ostal velik kovinski meteorit z glavnega vhoda v muzej.

Meteorit Bendegó je star več kot 200 let, je iz železa in niklja ter tehta 5,36 tone. Ognjeni zublji so pogoltnili veliko večino predmetov – slike, skulpture, fosile, mumije, kosti ..., ki so bili razstavljeni v vseh treh nadstropjih muzeja. Cristiana Serejo, namestnica direktorja muzeja, je za brazilske medije izjavila, da je v najboljšem primeru ohranjenih 10 odstotkov predmetov. V celoti je zgorela egiptovska zbirka, ena od največjih v Južni Ameriki. Poleg te so bili v muzeju predmeti iz grško-rimskega obdobja in paleontološka zbirka, v kateri so bili okostje dinozavra, najdenega v regiji Minas Gerais, in najstarejši človeški ostanki, najdeni na območju Severne in Južne Amerike, med njimi tudi 11.500 let stara lobanja ženske, znana po imenu Luzia, najdena v Braziliji, katere ostanke so, kakor pravijo, morda zdaj izbrskali na pogorišču.

Zbirka je bila razdeljena na sedem glavnih področij – geologija, paleontologija, botanika, zoologija, biološka antropologija, arheologija in etnologija –, nastajala je dve stoletji z ekspedicijami, izkopavanji in donacijami.

Vzrok požara še ni znan

Vzrok požara še vedno ni znan, Cristiana Serejo je zatrdila, da so detektorji dima zatajili, muzej pa zaradi pomanjkanje denarja ni imel sodobnega sistema za preprečevanje uničujočega ognja. Za povrhu je v dveh hidrantih blizu muzeja med gašenjem zmanjkalo vode in gasilci so jo morali črpati iz jezera.

Ko so gasilci naposled odprli stara zelena kovinska vrata muzeja, je meteorit Bendegó stal na podstavku, nedotaknjen, prekrit s slojem saj. Da je preživel ta požar, ne preseneča, saj je pri vstopu v Zemljino atmosfero doživel veliko višje temperature. Manjši meteoriti razpadejo pri vstopu v Zemljino atmosfero, večji, kakršen je Bendegó, pa se ohranijo.

Bendegója so našli leta 1784. Opazil ga je pastir, ko je pasel čredo. Prvi poskusi transporta so se končali z uničenimi lesenimi kočijami, dokler ni v njem brazilska vlada leta 1818 prepoznala dragocenega eksponata ter ga prenesla v muzej. Bendegó je največji najdeni meteorit v Braziliji.

Država nima odnosa do kulture

Muzejska zgradba je bila nekoč palača, v katero se je po Napoleonovi invaziji na Portugalsko zatekla portugalska kraljeva družina, in Rio de Janeiro je takrat postal glavno mesto portugalskega cesarstva, s čimer je bil edina evropska prestolnica zunaj Evrope. Narodni muzej Brazilije ni bil pomemben samo kot kulturna ustanova, ampak je simboliziral nastanek te države, zdaj pa simbolizira pišmeuhovski odnos države do lastne kulture in zgodovine. Ljudje, večinoma študentje, so se v ponedeljek zbrali pred muzejem in protestirali zaradi nemarnosti države, a jih je policija pričakala s pendreki in solzivcem. Pozneje jim je dovolila, da so obkolili muzej v simboličnem objemu. Brazilci so prepričani, da je za požar krivo krčenje muzejskih stroškov.

Žrtev sistema

Ta tragedija še dodatno ponazarja razmere v mestu in državi. Gospodarska kriza, naraščajoče nasilje in močno razširjena korupcija so načeli delovanje sistema, katerega žrtev je bil tudi muzej, saj ni imel sredstev za kakovostno delo. Minister za kulturo je dejal, da je najverjetnejši vzrok dotrajana električna napeljava, morda balon iz papirja z vročim zrakom, ki je pristal na strehi. Brazilski predsednik Michel Temer je izjavil, da vlada prosi podjetja in banke za denar, s katerim bi obnovili muzej. Prosijo tudi za mednarodno pomoč.

Preiskovalcem je za zdaj uspelo vstopiti v del muzeja, v katerem so začeli popisovati predmete, ki so še ostali. Uprava muzeja prosi ljudi, ki so med katastrofo ukradli ali našli kakšne artefakte, naj jih vrnejo.

Narodni muzej v Braziliji, ki je veljal za najveličastnejšega v Južni Ameriki, ni slovel po obiskanosti. Vanj je vstopilo vsega 150.000 ljudi na leto. Brazilski pisatelj Paulo Coelho v kolumni za Guardian pojasnjuje, zakaj. »Krivimo vlado, ki je zanemarjala našo zgodovino. Ampak tudi mi, Brazilci, jo zanemarjamo. Brazilija je fantastična dežela, lepa dežela, ki pa jo hromi pomanjkljiva izobrazba. Revni ljudje v Braziliji se ne šolajo, kaj šele, da bi hodili v muzeje. Bogati obiskujejo muzeje – ampak v Londonu, New Yorku in Parizu, ne pa v Riu ali São Paulu. Muzej Ipiranga, ki je bil zgrajen na mestu, kjer je Brazilija leta 1822 razglasila neodvisnost, je zaprt že pet let. Zdaj, ko je Narodni muzej umrl v plamenih, se sprašujemo, kakšna bo usoda Ipirange. Sprašujemo se, kakšna bo usoda naših duš.«