Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev, je v ponedeljek v oddaji
Studio City na TVS povedal: »Kolikor vem, je Simoniti pridobil za kulturo 40 milijonov več ... povedati pa moramo, da so sredstva za kulturo sorazmerno visoka, višja kot za vojsko, Nato nas drži za vrat za 2 odstotka bruto nacionalnega dohodka, kultura to dosega.« Te številke so in niso natančne.
Minister za kulturo
Vasko Simoniti je v intervjuju za spletno stran
Domovina.si prejšnji petek na vprašanje o njegovi oceni skrbi države in družbe za kulturo v času pandemije povedal: »Kolikor sem seznanjen, so povsod šli kulturnikom naproti. Vendar večinoma manj kot pri nas. Zlasti v državah, ki so nekoliko radikalnejše v kapitalističnem sistemu od nas, so bili veliko manj naklonjeni. Tako kot smo za kulturo poskrbeli pri nas, smo lahko vzor drugim državam. Poskrbeli smo, da so se vse stvari ohranile in da je čim več ljudi dobilo pomoč.«
Ob napovedi rekordnega proračuna za letošnje leto je Simoniti dodal: »Tukaj se lahko pohvalim. Proračun smo povečali za 46 milijonov, to bo najvišji proračun, kar smo jih kdaj imeli na tem ministrstvu. [...] Zasluga ministrstva je, da smo dobili tudi tako imenovani kulturni evro, ki bo kulturi zagotovil dodatnih 120 milijonov evrov.«
Lani na začetku oktobra je
Slovenska tiskovna agencija poročala: »Za leto 2021 so sredstva ministrstva za kulturo glede na sprejeti proračun v celoti višja za 46,3 milijona evrov in skupaj znašajo 238 milijonov evrov, kar pomeni rekorden proračun v zgodovini Slovenije za kulturo, je uvodoma povedala državna sekretarka
Ignacija Fridl Jarc.
Prihodnje leto 8,4 milijona evrov manj
Z rekordnim proračunom prihodnje leto si v kulturi po sekretarkinih besedah želijo ustvariti pogoje, ki bodo krepili ustvarjalnost ter na podlagi tako imenovanega zakona o kulturnem evru, ki bo začel veljati 1. januarja, izboljšati kulturno infrastrukturo oziroma stanje premične in nepremične dediščine. Sredstva za omenjeni zakon jim je, kot je dejala, uspelo zagotoviti, prihodnje leto je za to predvidenih 9,3 milijona evrov.
V proračun ministrstva za leto 2021 še niso vključena sredstva iz skladov za odpornost in okrevanje ter sredstva iz prihodnje finančne perspektive EU 2021–2027, ker se še usklajujejo. Podobno velja za predlagani proračun za leto 2022, ko bodo sredstva v celoti nižja za 8,4 milijona evrov in bodo predvidoma znašala 229,6 milijona evrov.«
Drugačni in prilagojeni ukrepi
V posebnem delu sprememb proračuna za letošnje leto je za ministrstvo za kulturo napisana skupna številka 237.979.334 evrov, ob grafičnem prikazu za kulturo pa zapisano: Proračun za kulturo v višini 268 milijonov evrov bo tematsko zaznamoval 30. obletnico osamosvojitve in predsedovanje Slovenije EU ...
Pri postavkah ministrstva za kulturo je za predsedovanje svetu EU namenjenih nekaj manj kot milijon evrov, v največjem razdelku, ki zajema programe v kulturi in medije, so od 152 milijonov najvišja postavka umetnostni programi (109 milijonov), mediji in avdiovizualna kultura (12 milijonov) ter nagrade in socialne pravice na področju kulture (11 milijonov), programom v kulturi po finančni teži sledi ohranjanje kulturne dediščine (66 milijonov). Za varnost bo letos namenjenih nekaj več kot 636 milijonov evrov. Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021–2026.
Ko so z ministrstva za kulturo lani jeseni odgovarjali na sedem zahtev več umetniških združenj, so v odgovoru na eno od točk navedli: »Glede na dejstva je razvidno, da se državna finančna sredstva za kulturo niso znižala, ampak je bil kulturni sektor tako kot drugi pravni subjekti kljub intenzivnemu rednemu financiranju deležen enakih interventnih ukrepov. Zavedati se je namreč treba, da je Slovenija na 6. mestu med 27 državami EU po deležu BDP, ki ga namenja kulturi v rednih razmerah (namenjamo ga 0,7 odstotka, kar pomeni trikrat več od Velike Britanije, ki za redno delovanje namenja 0,2 odstotka BDP), zato so bili tudi ukrepi drugačni in prilagojeni temu dejstvu.«
