Plačaj za ogled

120. obletnica pisateljevega rojstva je minila s prekrito spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši
Fotografija: Spominska plošča je zdaj prekrita. Foto Ivan Vogrič
Odpri galerijo
Spominska plošča je zdaj prekrita. Foto Ivan Vogrič

Slovenski inštitut na Dunaju je na Slovlitu, diskusijski skupini, ki združuje zainteresirane literarne zgodovinarje in jezikoslovce vseh mogočih filoloških usmeritev, zlasti pa sloveniste, nedavno objavil, da so na Dunaju potekale številne prireditve ob 120. rojstnem dnevu slovenskega pisatelja in dramatika Slavka Gruma. Doma smo spomin na avtorja Dogodka v mestu Gogi prav tako praznovali, v njegovem rojstnem Šmartnu pri Litiji pa žal tudi z nenavadno potezo zdajšnjih last­nikov njegove rojstne hiše.

Dunajski program, ki je bil zelo dobro obiskan in je nastal v sodelovanju ustanov iz Novega mesta in z Dunaja, je sklenilo branje iz Grumovih proznih del z literarnim znanstvenikom in prevajalcem Erwinom Köstlerjem, osrednji dogodek pa je bilo odprtje razstave o pisateljevem življenju in delu Slavko Grum: »Pišem, ker pisati moram« v Kulturnem centru Korotan, ki sta jo pripravila Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Društvo knjižničarjev Dolenjske (na ogled je še do 3. novembra).

Rojstna hiša Slavka Gruma v dvajsetih letih prejšnjega stoletja
Rojstna hiša Slavka Gruma v dvajsetih letih prejšnjega stoletja

Prejšnjo soboto je na Slovlitu Ivan Vogrič dodal, da so 1. avgusta letos v njegovem rojstnem kraju, Šmartnu pri Litiji, odkrili doprsni kip v spomin na dramatika, pripovednika in zdravnika, postavili so ga na Staretovem trgu in je delo akademskega kiparja Anžeta Jurkovška. Vogrič pa je dodal tudi nenavadno, s fotografijo podprto informacijo: »Žal so na njegovi rojstni hiši, ki je v zasebni lasti, prekrili spominsko ploščo, odkrito leta 1984.«

Pat položaj

Odgovor na vprašanje, kaj se je zgodilo, je dalo poizvedovanje pri odlični poznavalki Gruma Stanislavi Sirk, sicer knjižničarki na litijski osnovni šoli Gradec, ki s kolegico Ido Dolšek neodvisno od katerekoli institucije že od leta 2015 intenzivno raziskuje vplive Grumovega rojst­nega kraja na njegovo življenje in literarni opus: »19. novembra bo izšla Idina knjiga Mostovi časa s podnaslovom Spomini na Šmart­no pri Litiji z okolico in dr. Slavka Gruma, moja, ki se bo na nekaterih mestih naslanjala na njeno in bo imela literarnozgodovinski značaj, bo sledila predvidoma konec leta 2023. V času priprave knjig sva poskrbeli za več dogodkov in oddali na občini vlogo o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva z namenom ustanovitve Grumovega ustvarjalnega središča, s čimer sva opozarjali na v Šmartnu skoraj pozabljenega velikega mojstra besede in pronicljivega potnika v globine človekove duše. Pobude so občinski možje na načelni ravni podprli, na konkretni pa se razen postavitve spomenika ni zgodilo nič. Povrhu vsega se je dogodilo še prekritje spominske plošče na Grumovi rojstni hiši.«

Rentna inovacija

»Ko sem letos spomladi to opazila, sem najprej pomislila, da so ploščo morda odstranili, ker jo želijo ob pisateljevi 120. obletnici rojstva obnoviti. Razmišljala sem, da bi bilo morda lepo na ploščo vpisati še drugega, sicer manj znanega šmarskega pisatelja Josipa Knafliča, ki se je leta 1879 rodil v isti hiši. Bil je izredno zanimiv človek, novinar, pobudnik ustanovitve tržaškega slovenskega narodnega gledališča (1907), novinar pri Jutru, lastnik dače v Gameljnah ...

Prekriti napis sporoča zgolj osnovno dejstvo. Foto Kamra.si
Prekriti napis sporoča zgolj osnovno dejstvo. Foto Kamra.si

Ker pa se s ploščo tudi v poznejših mesecih ni nič dogajalo in ker se je odkritje spomenika bližalo, sem povprašala na občini. Povedano mi je bilo, da novi lastnik hiše menda zahteva od občine za to, da odkrije ploščo, rento. Ker se mi je zdelo povsem neprimerno, da je plošča zakrita na dan odkritja spomenika, sem prosila župana, da naj poprosi lastnika, da vendarle odkrije ploščo vsaj na dan slovesnosti. Pa se ni nič zgodilo – do danes. Zelo bi me veselilo, če bi s skupnimi močmi le rešili nesporazum in bi si obiskovalci Šmartna poleg spomenika, knjige, ki prihaja, lahko ogledali tudi rojstno hišo dr. Gruma skupaj z obeležjem ... Sicer pa je Slavko Grum nekoč dejal, da so hiše prekletstvo ... Je mislil na šmarske?« je dejala Stanislava Sirk.

Župan Rajko Meserko nam je včeraj v telefonskem pogovoru potrdil, da je lastnik hiše spominsko ploščo letos prekril, za ponovno odkritje pa ima finančne zahteve, ki jim občina ne more ugoditi, ker za to ni pravne osnove. Poskus, da bi hišo ali vsaj tablo zaščitili kot kulturni spomenik, zaradi več okoliščin ni uspel, stavbo so s časom precej predelali, zato zdaj iščejo rešitev. S prejšnjo lastnico takih težav ni bilo, je še dodal župan.

Komentarji: