Pobude in pozivi vladi, naj se posveti kulturi
Nacionalni svet za kulturo je stopil v bran filmu, etična komisija ICOM pa muzejem.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. Na fotografiji državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju. Nastop skupine Laibach. FOTO: Jure Eržen/Delo
Pred dnevi je Nacionalni svet za kulturo (NSK), neodvisno telo, ki usmerja nacionalno strategijo za kulturo, na Janeza Janšo naslovil pobudo za prednostno vladno obravnavo filmskih projektov. V pismu so ga opomnili, da so novi predpisi tako rekoč ustavili ustvarjalnost na filmskem področju kot tudi številne mednarodne koprodukcijske projekte, o čemer smo tudi v Delu že poročali.
»V času prejšnje vlade je prišlo v začetku tega leta do spremembe: za vsak filmski projekt, sprejet v sofinanciranje, katerega skupna vrednost presega 300.000 evrov, je pred izplačilom transfernih sredstev potrebno s strani Vlade RS pridobiti potrjeno dokumentacijo o identifikaciji projekta, in sicer ne glede na to, ali so se sofinancirani filmi že pričeli snemati, ali pa so že skoraj dokončani, pri čemer gre za ukrep, za katerega se je izkazalo, da predstavlja veliko oviro za obstoj in razvoj slovenskega filma,« so spomnili podpisniki pisma, Uršula Cetinski (predsednica NSK), Mitja Čander, Andrej Gaspari, Maša Jazbec, Jurij Krpan in Marko Vatovec.
Janšo so prosili za »čimprejšnjo, prednostno obravnavo filmskih projektov, kot je predlagal minister za kulturo Vasko Simoniti, kar bi omogočilo črpanje sredstev še pred zaprtjem proračuna. Na ta način bi vlada preprečila oziroma pomembno ublažila ustvarjalno, eksistenčno in gospodarsko škodo pri številnih slovenskih filmskih projektih in ustvarjalcih kot tudi njihovih mednarodnih partnerjih.«
Na kulturnega ministra Vaska Simonitija pa je poziv naslovila Etična komisija ICOM Slovenija, ki je zaznala »zniževanje standardov muzejskega strokovnega delovanja ter razgradnjo pojmovanja muzejev kot strokovno neodvisnih institucij.« Po opažanjih komisije se to kaže v hitrem spreminjanju ustanovnih aktov muzejskih institucij, dvomljivem kadriranju direktorjev ter predlogih za ustanovitev muzeja, ki v svojem poslanstvu ne bi sledil muzeološkim standardom. Zaskrbljeni zato pozivajo k doslednemu spoštovanju temeljnega dokumenta muzejskega področja – Kodeksa muzejske etike.
Etična komisija še poziva k spoštovanju strokovnih, muzeoloških in menedžerskih referenc pri imenovanju direktorjev muzejskih institucij. Komisija prav tako opozarja na pomen izogibanja navzkrižju interesov pri opravljanju muzejskega poklica oziroma pri vodenju muzejske ustanove. Na tem mestu poudarja še zlasti izogibanje trgovini z naravno in kulturno dediščino ter zasebnemu zbiranju, ki lahko vodita v neetično ravnanje.
»V času prejšnje vlade je prišlo v začetku tega leta do spremembe: za vsak filmski projekt, sprejet v sofinanciranje, katerega skupna vrednost presega 300.000 evrov, je pred izplačilom transfernih sredstev potrebno s strani Vlade RS pridobiti potrjeno dokumentacijo o identifikaciji projekta, in sicer ne glede na to, ali so se sofinancirani filmi že pričeli snemati, ali pa so že skoraj dokončani, pri čemer gre za ukrep, za katerega se je izkazalo, da predstavlja veliko oviro za obstoj in razvoj slovenskega filma,« so spomnili podpisniki pisma, Uršula Cetinski (predsednica NSK), Mitja Čander, Andrej Gaspari, Maša Jazbec, Jurij Krpan in Marko Vatovec.
Janšo so prosili za »čimprejšnjo, prednostno obravnavo filmskih projektov, kot je predlagal minister za kulturo Vasko Simoniti, kar bi omogočilo črpanje sredstev še pred zaprtjem proračuna. Na ta način bi vlada preprečila oziroma pomembno ublažila ustvarjalno, eksistenčno in gospodarsko škodo pri številnih slovenskih filmskih projektih in ustvarjalcih kot tudi njihovih mednarodnih partnerjih.«
Preberite še:
Filmski obračun: tri milijone evrov dolga
Filmski obračun: tri milijone evrov dolga
Muzeji opozarjajo na nižanje etičnih standardov
Na kulturnega ministra Vaska Simonitija pa je poziv naslovila Etična komisija ICOM Slovenija, ki je zaznala »zniževanje standardov muzejskega strokovnega delovanja ter razgradnjo pojmovanja muzejev kot strokovno neodvisnih institucij.« Po opažanjih komisije se to kaže v hitrem spreminjanju ustanovnih aktov muzejskih institucij, dvomljivem kadriranju direktorjev ter predlogih za ustanovitev muzeja, ki v svojem poslanstvu ne bi sledil muzeološkim standardom. Zaskrbljeni zato pozivajo k doslednemu spoštovanju temeljnega dokumenta muzejskega področja – Kodeksa muzejske etike.
Etična komisija še poziva k spoštovanju strokovnih, muzeoloških in menedžerskih referenc pri imenovanju direktorjev muzejskih institucij. Komisija prav tako opozarja na pomen izogibanja navzkrižju interesov pri opravljanju muzejskega poklica oziroma pri vodenju muzejske ustanove. Na tem mestu poudarja še zlasti izogibanje trgovini z naravno in kulturno dediščino ter zasebnemu zbiranju, ki lahko vodita v neetično ravnanje.
Preberite še:
Nenavadni postopek imenovanja nove direktorice SEM
Nenavadni postopek imenovanja nove direktorice SEM
