Prehajanje meja, generacij, identitet

Na novogoriškem literarnem festivalu Mesto knjige se bodo poklonili Marku Breclju in sopotnikom, častni gost bo Slobodan Šnajder.
Fotografija: Na knjižnem sejmu bo mogoče najti knjige slovenskih in zamejskih založb. FOTO: Rebeka Bernetič
Odpri galerijo
Na knjižnem sejmu bo mogoče najti knjige slovenskih in zamejskih založb. FOTO: Rebeka Bernetič

Med 4. in 8. septembrom bo v Novi Gorici 8. festival Mesto knjige, tokrat na temo prehajanja. Odprla ga bosta lutkovna predstava Samost po motivih Brecljevega albuma Cocktail in razstava v Muzeju Marka Breclja v nastajanju, napovedani so še pogovori s številnimi avtorji in knjižni sejem.

»Pred osmimi leti, ko smo se odločili, da bomo vzpostavili festival Mesto knjige, smo imeli ambicijo, da to ne bo le še en literarni festival, temveč da bo v določenem časovnem obdobju mesto razmišljalo o sebi in svojih danostih prek pisateljev, pesnikov, intelektualcev in raziskovalcev, da bo torej znalo svoje teme, s katerimi se spopada, uvideti v širši luči,« je povedal Miha Kosovel, ki je v organizacijski ekipi festivala skupaj s Katjo Pahor zadolžen za program.

Kaj meje prepuščajo

V preteklosti so se dotaknili tem, kot so meja, vojna in mir (ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne), večjezičnost, obrobje. Letos so v ospredju znova meje in to, »kako in kaj meje, naj bodo jezikovne, kulturne ali nacionalne, prepuščajo, in kako tisto, kar čez meje prehaja, zaživi na novo«. Katja Pahor je dodala, da jih zanima še prehajanje med generacijami in identitetami, saj so bile različne v njihovem prostoru vedno prisot­ne. »Tako je še danes – s temo si želimo tudi premisliti, kako na širšem čezmejnem območju ob zahodni meji te identitete medsebojno prehajajo in se oplajajo. Kot vselej bomo tudi tokrat pogledali onkraj tega območja ter z gosti od drugod lasten prostor bivanja reflektirali z novih perspektiv.«

Na knjižnem sejmu bo mogoče najti knjige slovenskih in zamejskih založb. FOTO: Rebeka Bernetič
Na knjižnem sejmu bo mogoče najti knjige slovenskih in zamejskih založb. FOTO: Rebeka Bernetič

Na programu so tudi pogovori s tržaškim filozofom Jernejem Ščekom, ki bo premierno predstavil knjigo šestindvajsetih intervjujev iz Sobotne priloge z italijanskimi intelektualci Kavarna Italija, z italijanskim zgodovinarjem Federicom Tenco Montinijem, ki bo predstavil ne dovolj znano zgodbo o neverjetnem vplivu jugoslovanskega manjšinskega TV-kanala TV Capodistria v Italiji sedemdesetih in osemdesetih let, ter o Kitajski z njeno izjemno poznavalko Zorano Baković.

Častni gost bo hrvaški pisatelj, dramatik in scenarist Slobodan Šnajder, ki bo spregovoril o tem, »kako reke prenašajo ljudi in kulture prek celine, ter na primeru Volksdeutscherjev (nemški koloni iz 18. stoletja, ki so se selili na območje severnega Balkana) tudi, kako se je prepletala nemška identiteta z njihovo novo, v konkretnem primeru hrvaško, skozi krvavo 20. stoletje«. Ob omenjenih se bodo zvrstili še Marta Verginella,­ srbski pisatelj Bojan Krivokapić, Marko Kravos, Mirt Komel, Dijana Matković, Alex Kama Devetak in Selma Skenderović, pesniki Dejan Koban, Patrizia Dughero, Milan Šelj, Tina Volarič in drugi.

Brecljevi verzi živijo svoje življenje

Festival bodo odprli z lutkovno predstavo Samost po motivih albuma Cocktail Marka Breclja. V njej verzi Marka Breclja živijo svoje živ­ljenje, brez glasbenih aranžmajev ali njegove interpretacije. Obenem bodo v Rotundi SNG Nova Gorica odprli razstavo Pojutrišnjem je mimo, zgodil pa se bo včeraj, katere naslov izhaja iz Brecljeve pesmi Nebitnica​. Pesem je bila uvrščena tudi v knjigo Nezbrani komadi (Mladinska knjiga, 2020), ki jo je uredil Andrej Ilc, razstavo so pripravili Arijana Markučič Brecelj, Vasja Cenčič in Bine Skrt.

V preteklosti so se na festivalu posvetili temam, kot so meja, vojna in mir, večjezičnost, obrobje. FOTO: Rebeka Bernetič
V preteklosti so se na festivalu posvetili temam, kot so meja, vojna in mir, večjezičnost, obrobje. FOTO: Rebeka Bernetič

Razstava je del Muzeja Marka Breclja v nastajanju. »Njegov koncept je lani Arijana pripravila z Alenko Pirman in Petrom Tomažem Dobrilo ob sodelovanju in podpori številnih umetnikov, kulturnih delavcev in intelektualcev, ki so bili tako ali drugače povezani z Markom in so cenili njegovo delovanje,« je povedala Katja Pahor. »Muzeja niso zastavili, da bi bil posvečen enemu človeku, temveč obdobju, v katerem je Marko živel in deloval, in ljudem, ki so z njim soustvarjali in sodelovali. Ker so bila ta (so)delovanja številna in se širila prek različnih področij in obdobij, je arhivskega gradiva ogromno, zato je najprej treba material pregledati, razvrstiti in urediti.«

Razstavo Pojutrišnjem je mimo, zgodil pa se bo včeraj bodo odprli prav na rojstni dan pesnika Ivana Volariča - Fea, ki bi 4. septembra dopolnil petinsedemdeset let in je po besedah Katje Pahor vtisnil pečat v kulturnem in umetniškem življenju »(najmanj) celotne severne Primorske«. Z Novo Gorico je kot Brecljev sopotnik povezan Slavko Furlan - Slavc, »slikar, ki je oblikoval legendarne ovitke plošč in plakate skupine Buldožer, njegova dela pa še danes srečujemo v novogoriških javnih in manj javnih prostorih«, je navedla. Kot rečeno, je Muzej Marka Breclja za zdaj muzej brez stavbe, zato se manifestira v različnih formatih. Po razstavi v mariborskem Obratu je to druga večmedijska galerijska postavitev, je o Pojutrišnjem je mimo, zgodil pa se bo včeraj povedala Katja Pahor.

Preberite še:

Komentarji: