Veličastna zgodba o trdoživosti

V glavni vlogi so 460 let stara trta modre kavčine, njeni skrbniki in njihove veščine ter izjemna dediščina.
Fotografija: Osrednje mesto v razstavnem prostoru zajema predstavitev ampelografskih upodobitev trtnih sort, med njimi tudi modre kavčine, delo bratov Vincenca in Conrada Kreuzerja. FOTO: arhiv POMUM
Odpri galerijo
Osrednje mesto v razstavnem prostoru zajema predstavitev ampelografskih upodobitev trtnih sort, med njimi tudi modre kavčine, delo bratov Vincenca in Conrada Kreuzerja. FOTO: arhiv POMUM

Pokrajinski muzej Maribor je leta 2022 v sodelovanju z Mestno občino Maribor odprl muzej, posvečen najstarejši trti na svetu, ki se razrašča v neposredni bližini muzeja, na Vojašniški ulici 8. Namen muzeja je prikaz premične in nesnovne dediščine, ki potrjujeta izjemno starost trte, krepitev vedenja o trti kot neprecenljivi naravni vrednoti Slovenije in svetovni dediščini.

Razstava v Muzeju najstarejše trte na svetu predstavlja zgodovino Maribora, s poudarkom na srednjeveškem etosu obrtniških delavnic Lenta, ki so območju vtisnile pečat do poznega 19. stoletja, v arhitekturnem kontekstu pa se je jedro kot zaščiteno območje lokalnega pomena ohranilo do danes.

Vsebinsko se razstava deli na dva večja sklopa. Prvi je umeščen v pritličje stavbe in se nanaša na interpretacijo mesta, dediščine in ljudi ter tematsko obravnava Maribor kot vinogradniško središče Štajerske, najstarejšo trto na svetu, življenje na Lentu, nadvojvodo Janeza in vinogradništvo na Štajerskem ter nesnovno dediščino najstarejše trte na svetu. Vse to dopolnjuje občasna razstava, trenut­no je posvečena Matiji Vertovcu.

Drugi sklop razstave je postav­ljen v obokano klet stavbe in obravnava trto, modro kavčino in vinorodna območja. Osrednje mesto zajema predstavitev ampelografskih upodobitev bratov Kreuzer, med katerimi je posebej izpostavljena modra kavčina, vse to pa dopolnjuje razstava izbranih vin štajerskih vinarjev.

Muzej najstarejše trte na svetu je prijazen, majhen muzej, namenjen zainteresirani publiki. Pomembno dopolnjuje kulturno-turistično ponudbo mesta in pokrajine.

Zbiranje, dokumentiranje in interpretiranje dediščine

Avtorji razstave, ki se razprostira na 172 kvadratnih metrih, so dr. Mirjana Koren, mag. Oskar Hab­janič in dr. Valentina Bevc Varl. Razstava ponuja obiskovalcem interpretacijo naravnih vrednot najstarejše trte na svetu, v ospredje pa postavlja izbrano gradivo, ki na eni strani potrjuje njeno izjemno starost, v kontekstu nesnovne dediščine pa tudi njeno povezanost z mestno skupnostjo.

Z ureditvijo muzeja je bilo vzpostavljeno razstavno-informacijsko središče, v katerem zbirajo, dokumentirajo in interpretirajo dediščino, povezano z najstarejšo trto na svetu. Na podlagi dendroloških analiz in gradiva premične dediščine je bila trta leta 2004 vpisana v Guinessovo knjigo rekordov kot »najstarejša trta na svetu«.

Nesnovna dediščina najstarejše trte na svetu

V nesnovno kulturno dediščino uvrščamo izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, ki jih skupnosti prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. K temu prištevamo tudi ustno izročilo in izraze, jezik kot nosilec nesnovne kulturne dediščine, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituale in praznovanja, znanja in prakse o naravi in svetu ter tradicionalne obrtne veščine.

Sistematično proučevanje najstarejše trte se je začelo v zgodnjih sedemdesetih letih 20. stoletja. Tedaj so bile narejene dendrološke analize trte, ki so dokazale njeno izjemno starost. Po letih zapuščenosti in pozabljenosti se je sistematična in usmerjena strokovna skrb zanjo začela leta 1980. Prva javna prireditev s trgatvijo je bila leta 1987. Leta 1990 je bil Anton Zafošnik imenovan za prvega skrbnika oziroma mestnega viničarja, lastništvo stare trte pa je prevzelo mestno županstvo.

Med protokolarnimi dogodki izstopa rez stare trte, ko mestni viničar trto obreže in jo pripravi za nadaljnjo rast, trsne cepiče pa mesto nameni za protokolarna darila. Slavnostno trgatev najstarejše trte uradno naznani gospodar stare trte, mariborski župan. Ob pokušini prvega grozda župan ugotovi njegovo zrelost in napove začetek trgatve, trgatev pa opravijo brači iz vinorodnega kraja Malečnik v vzhodnem predmestju Maribora.

Na koncu trgatve se ob stari trti simbolično srečata zadnja brenta grozdja (pridelek) in prvi koš gnoja (hranilo za novo letino). S tem se začne nov obdelovalni cikel, najmlajši brač pa na trsno rozgo natakne grozdno jagodo, da bo trta pila lasten sok. Sklepna prireditev, namenjena stari trti, poteka vsako leto 11. novembra, na god svetega Martina, zavetnika vinogradnikov, ki po ljudski tradiciji zaznamuje konec opravil na poljih in v vinogradih ter krst mladega vina. Potomke stare trte zdaj rastejo v 27 državah, steklenička vina stare trte pa je najdragocenejše protokolarno darilo Mestne občine ­Maribor.

Dodatna doživetja

Na spletni strani Muzeja najstarejše trte na svetu je navedeno, da je bilo vinogradništvo na območju Maribora prisotno že vsaj v 11. stoletju. Kletarski mojster deželnega vladarja se v Mariboru omenja že leta 1353. Maribor je leta 1876 gostil prvi mednarodni vinogradniški kongres v Avstro-Ogrski. Obiskovalci lahko na njej najdejo še dodatno ponudbo programov, vezanih na vinogradniško tradicijo Podravja ali pa se odločijo za nakup izdelkov najstarejše trte na svetu.

Z Muzejem najstarejše trte na svetu je mesto ob Dravi pridobilo novo prizorišče kulturnih dogodkov, večnamenska zasnova muzeja pa omogoča tudi najeme za zaključene skupine. Muzej je umeščen v staro mestno jedro, ki doživlja intenzivno preoblikovanje v prostor prepleta kulturnih, športnih in prostočasnih vsebin. Muzej najstarejše trte na svetu, ki s predstavljenimi vsebinami zadosti radovednosti najzahtevnejših obiskovalcev, skupaj s Hišo najstarejše trte, kjer si množice ogledujejo trto na pročelju hiše, in Pokrajinskim muzejem Maribor, ki z razstavami nudi vpogled v preteklost pokrajine, dopolnjuje kulturno-turistično ponudbo mesta.

Preberite še:

Komentarji: