Začela se je kulturna jesen
V jubilejno 40. sezono vstopajo z močnim in pestrim programom.
Odpri galerijo
Osrednja slovenska kulturna ustanova, ljubljanski Cankarjev dom, vstopa v 40. sezono. Od leta 1981 si je njegove prireditve ogledalo več kot 16 milijonov ljudi. »Vsako leto pripravimo od 2000 do 2500 dogodkov, ki jih obišče do pol milijona ljudi,« je na včerajšnji novinarski konferenci povedala generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski.
Novinarje in sponzorje je ogovorila v prenovljeni dvorani Lili Novy, ki se odslej imenuje Steklena dvorana Lili Novy, obnova je potekala v sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo – cilj je bil ponovno približati dvorano izhodiščnemu stanju, kot ga je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar (1902–1993). Obnovljena dvorana se je odrekla knjižnemu pohištvu, zdaj deluje bolj zračno, čisto in prostorno. Uršula Cetinski je ob jubileju delila z občinstvom zanimivosti o delovanju in poslovanju ustanove, v kateri je zaposlenih več kot 160 ljudi. »Približno 20–25 odstotkov našega programa je tržnega,« je nadaljevala, »preostalih 80–75 je javna služba oziroma umetniški program, ki ga podpira ministrstvo za kulturo. Vsako leto nam prispevajo od 50 do 55 odstotkov proračuna.« Ta na koledarsko leto znaša približno 10 milijonov evrov. Ob tem velja poudariti, da Cankarjev dom s kongresno dejavnostjo sam ustvari kar 23 odstotkov lastnih sredstev.
Plesna sezona prinaša drugo izvedbo festivala Bi flamenko, ki bo februarja gostil plesalko Patricio Guerrero, v okviru abonmaja Veličastnih sedem pa bo gostoval Ballet de Lorraine ob stoletnici koreografa Mercea Cunninghama. Oktobra bodo predstavili tri njegove koreografije. Jubilej bo letos praznoval tudi filmski festival Liffe, ki se bo novembra predstavil v 30. izvedbi, pričakujejo tudi milijontega obiskovalca. Če je že govor o jubilejih, 100. obletnico rojstva Franceta Štiglica bodo zaznamovali s projekcijo digitalno restavrirane kopije filma Ne joči, Peter. Februarja bo naša pozornost usmerjena v platna 14. festivala gorniškega filma, marca pa 22. festivala dokumentarnega filma.
Novinarje in sponzorje je ogovorila v prenovljeni dvorani Lili Novy, ki se odslej imenuje Steklena dvorana Lili Novy, obnova je potekala v sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo – cilj je bil ponovno približati dvorano izhodiščnemu stanju, kot ga je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar (1902–1993). Obnovljena dvorana se je odrekla knjižnemu pohištvu, zdaj deluje bolj zračno, čisto in prostorno. Uršula Cetinski je ob jubileju delila z občinstvom zanimivosti o delovanju in poslovanju ustanove, v kateri je zaposlenih več kot 160 ljudi. »Približno 20–25 odstotkov našega programa je tržnega,« je nadaljevala, »preostalih 80–75 je javna služba oziroma umetniški program, ki ga podpira ministrstvo za kulturo. Vsako leto nam prispevajo od 50 do 55 odstotkov proračuna.« Ta na koledarsko leto znaša približno 10 milijonov evrov. Ob tem velja poudariti, da Cankarjev dom s kongresno dejavnostjo sam ustvari kar 23 odstotkov lastnih sredstev.
Resna glasba črno-belih tipk
Najobsežnejši v prihajajoči sezoni bo ponovno abonma resne glasbe, v okviru katerega bomo spoznali pet izvrstnih pianistov svetovnega slovesa: Aleksandra Gadžijeva, Grigorija Sokolova, Murrayja Perahio, Martho Argerich in Leifa Oveja Andsnesa. Izpostaviti velja tudi Straussovo opero Elektra, ki je bila njegovo prvo sodelovanje s Hugom von Hofmannsthalom. To je koprodukcija Cankarjevega doma s HNK Ivan pl. Zajc iz Reke, sodelujeta tudi Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, vlogo Elektre pa so zaupali odlični nemški pevki Maidi Hundeling. Dve ponovitvi bosta v začetku junija. Opozoriti velja tudi na koncert Mozartovega Rekviema, ki ga bosta konec marca izvedla Komorni zbor Stuttgart in Dvorna kapela Stuttgart. »Mozartov Rekviem ima sploh mitični status, ker je to najverjetneje njegovo zadnje delo,« je dodala direktorica. Osrednja gledališka produkcija prihajajoče sezone bo predstava Slovenija 2050 v režiji Ivice Buljana. Ponovno bodo združili moči SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko in Cankarjev dom. Predstava bo temeljila na besedilih med Slovenci priljubljenega izraelskega avtorja Yuvala Noaha Hararija. V sodelovanju s Sobotno prilogo Dela bodo skozi leto potekali okrogle mize, pogovori in predavanja o zanimivih temah sedanjosti, kot so umetna inteligenca, pravica do prekinitve življenja ali razkrivanje možganov. Osrednja razstava prihajajoče sezone ima naslov Iz oči v oči (Tête à tête), gre za težko pričakovano predstavitev fotografskih portretov legendarnega Henrija Cartier-Bressona, ki bo na ogled od 16. junija. Marca in aprila se bodo z razstavo Mladi smo in živi priklonili stoletnici ljubljanske fakultete za arhitekturo.Sedem veličastnih in Glasbe sveta
V okviru abonmaja Glasbe sveta je Uršula Cetinski izpostavila koncert The Mystery of the Bulgarian Voices z zanimivo gostjo Liso Gerrard, ki se je spomnimo iz avantgardne post punk skupine Dead Can Dance, koncert bo oktobra. Takrat se bo v Cankarjevem domu ustavil tudi princ sevdaha Božo Vrećo, mesec kasneje Drago Mislej - Mef in Dan D, decembra pa bo tradicionalno Kreslinovanje. Med velikimi imeni iz tujine velja podčrtati aprilski koncert Gregoryja Porterja, v okviru Cankarjevih torkov pa prihaja Bill Frisell.Plesna sezona prinaša drugo izvedbo festivala Bi flamenko, ki bo februarja gostil plesalko Patricio Guerrero, v okviru abonmaja Veličastnih sedem pa bo gostoval Ballet de Lorraine ob stoletnici koreografa Mercea Cunninghama. Oktobra bodo predstavili tri njegove koreografije. Jubilej bo letos praznoval tudi filmski festival Liffe, ki se bo novembra predstavil v 30. izvedbi, pričakujejo tudi milijontega obiskovalca. Če je že govor o jubilejih, 100. obletnico rojstva Franceta Štiglica bodo zaznamovali s projekcijo digitalno restavrirane kopije filma Ne joči, Peter. Februarja bo naša pozornost usmerjena v platna 14. festivala gorniškega filma, marca pa 22. festivala dokumentarnega filma.