Avstrija postavila v novo perspektivo svojo vlogo v holokavstu

Z novo razstavo v Bloku 17 je opredeljena vloga Avstrijcev pri množičnih pobojih. Kako bo s povrnitvijo stroškov obnove paviljona, še ni jasno.
Fotografija: Avstrija je delno odgovorna za trpljenje, ki so ga med drugo svetovno vojno povzročili taboriščnikom in drugim. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Avstrija je delno odgovorna za trpljenje, ki so ga med drugo svetovno vojno povzročili taboriščnikom in drugim. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Marca leta 1978 so Avstrijci v Spominskem muzeju Auschwitz-Birkenau odprli nacionalno razstavo o holokavstu, ki je bila tedaj zasnovana tako, da je Avstrijo predstavila kot prvo žrtev nacionalsocializma. Skoraj povsem so prezrli lastno vpletenost v zločine, storjene med drugo svetovno vojno. Svež kontekst je bil zato nujen. Razstavo so leta 2013 podrli in začeli snovati novo, skupaj z njo pa načrtovali tudi prenovo Bloka 17. Razstava Umaknjeni daleč. Avstrija in Auschwitz, ki so jo odprli pred dnevi, postavlja v novo perspektivo tako odgovorne za holokavst kot vse tiste, ki so jih pri tem (tiho) podpirali.

Odprtja so se udeležili nekdanji taboriščniki, uradna avstrijska delegacija na čelu s predsednikom republike Alexandrom Van der Bellnom in predsednikom državnega sveta Wolfgangom Sobotko, pa tudi visoki predstavniki poljske vlade.

Naslov razstave se ne nanaša samo na geografsko razdaljo med Avstrijo in koncentracijskim taboriščem Auschwitz na Poljskem, temveč predvsem na umik oziroma poskus izbrisa vseh deportiranih, njihovo fizično odstranitev ne le iz Avstrije, temveč kar z zemeljskega obličja. Na novo je predstavljena tudi vpletenost Avstrije v zločine med drugo svetovno vojno.

image_alt
»Auschwitzu se lahko zahvalim, da sem imel srečno življenje«

Kot je za Sobotno prilogo že pred časom povedala Hannah Lessing, generalna sekretarka nacionalnega sklada za odškodnino žrtvam nacionalsocializma, snovanje nove razstave za Avstrijce ni bilo preprosto. Najprej so morali namreč razčistiti s preteklostjo.

»Do devetdesetih let se je Avstrija razglašala za prvo žrtev nacionalsocializma in ta paradigma je določala potek stare razstave, ki je bila osredotočena skoraj izključno na avstrijske žrtve. Nato so vodilni predstavniki priznali skupno odgovornost državljanov Avstrije pri holokavstu. Zato ni naključje, da so tedaj ustanovili nacionalni sklad za odškodnino žrtvam nacizma,« je dejala Hannah Lessing.

Do devetdesetih let se je Avstrija razglašala za prvo žrtev nacionalsocializma in ta paradigma je določala potek stare razstave, ki je bila osredotočena skoraj izključno na avstrijske žrtve. FOTO: Łukasz Lipiński
Do devetdesetih let se je Avstrija razglašala za prvo žrtev nacionalsocializma in ta paradigma je določala potek stare razstave, ki je bila osredotočena skoraj izključno na avstrijske žrtve. FOTO: Łukasz Lipiński

Novo razstavo so zasnovali arhitekt Martin Kohlbauer in ekipa znanstvenikov oziroma kustosov pod vodstvom Hannesa Sulzenbacherja in Alberta Lichtblaua. Poklanja se umorjenim taboriščnikom, in sicer skozi dva koncepta – zgodovino in spomin. Prvi del sestavljajo dejstva, datumi, številke in dogodki, medtem ko je spominski del posvečen zgodbam o žrtvah in pogumnih upornikih na eni strani, pa tudi odgovornih – tako storilcih samih kot njihovih privržencih – za storjene zločine na drugi. Prav tu so bili avtorji pred zahtevno nalogo.

»Avstrija je bila del tretjega rajha med letoma 1938 in 1945. Zgodovina nas obvezuje, da se spominjamo najmanj 110.000 Avstrijcev, ki so bili žrtve nacističnega terorja. Umorjeni so bili Židje, Romi, duševno in telesno ovirani ljudje, posameznike so preganjali na podlagi njihovega apolitičnega ali verskega prepričanja ter sodelovanja pri odporniškem gibanju. Od 18.000 do 20.000 Avstrijcev so deportirali v Auschwitz, večina jih je tam umrla,« obiskovalca razstave nagovarjajo podobe in številke.

Med osebjem v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau je bilo Avstrijcev sicer razmeroma malo, so pa imeli nekateri pomembno vlogo pri načrtovanju in izvedbi množičnih umorov. Tudi nekaj Avstrijk je sodelovalo pri zločinih kot nadzornice, so zapisali avtorji razstave. Sprehod po avstrijskem delu Bloka 17 se konča s citatom preživele taboriščnice Ruth Klüger: »Vedno pravimo 'Nikoli več', a poglejte vse zločine, ki so se zgodili po tem. Nesmiselno je govoriti, da se to nikoli več ne bi smelo ponoviti.«

Prisotni sta bili želja in dolžnost, da bi zasnovali razstavo, ki bi vključevala tudi vlogo Avstrije pri holokavstu. FOTO: Łukasz Lipiński
Prisotni sta bili želja in dolžnost, da bi zasnovali razstavo, ki bi vključevala tudi vlogo Avstrije pri holokavstu. FOTO: Łukasz Lipiński

Razstava »zrela in premišljeno zasnovana«

Za deportirane v Auschwitz-Birkenau je bila edina realnost sistem v taborišču, ki je narekoval, kdo bo živel in kdo umrl, in tega so se zavedali tudi snovalci razstave. »Narod je velik in ponosen le tedaj, ko nacionalnih sramot, v katere je bil vključen, ne pometa pod preprogo,« je na odprtju povedal Marian Turski, eden od preživelih, ki je novo razstavo opisal kot »zrelo in premišljeno zasnovano«.

Da predstavlja zgodovinsko resnico, se strinjajo tudi zgodovinarji. Turski je v nagovoru poudaril, da je treba mlajše generacije zaščititi pred tem, kar se je zgodilo njemu in drugim taboriščnikom. »Družba, ki spoštuje človekove pravice in v kateri tujci niso razčlovečeni, časti vse tiste, ki so jih umorili v taboriščih.«

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je opozoril, da rasizem in antisemitizem nista padla z neba. Auschwitz prav tako ni padel z neba, je dodal in nastavil ogledalo Avstrijcem: »Antisemitizem se je v Avstriji pojavil že pred marcem leta 1938, ko so na Dunaju navdušeno pozdravili vkorakanje Nemcev. Že pred tem posejano seme je vzklilo. Sosedje, ki so do tedaj mirno sobivali, so nenadoma postali medsebojni sovražniki in bogateli na račun Židov.«

Zato sta bili prisotni želja in dolžnost, da bi zasnovali razstavo, ki bi vključevala tudi vlogo Avstrije pri holokavstu. Van der Bellen je bil na odprtju kristalno jasen – Avstrija je delno odgovorna za trpljenje, ki so ga med drugo svetovno vojno povzročili taboriščnikom in drugim.

image_alt
Odhajajo zadnji, ki še lahko rečejo: Bil sem tam

Obnova Bloka 17 je potekala od jeseni leta 2019 do letošnje spomladi. Strošek obnove je znašal dobre tri milijone evrov, prispevala ga je Avstrija prek nacionalnega sklada za žrtve nacionalsocializma. Kako bo s povrnitvijo dela stroškov obnove paviljona od držav naslednic nekdanje Jugoslavije, ki je imela v Bloku 17 prav tako svojo razstavo, še ni jasno. Polovico zneska za obnovo bo moral namreč prispevati tisti, ki bo imel svojo razstavo v vrhnjem delu, države naslednice pa so se novembra lani zavezale, da jo bodo postavile.

Na ministrstvu za kulturo na vprašanje, ali so države naslednice, torej tudi Slovenijo, iz Spominskega muzeja Auschwitz-Birkenau pozvali na razgovore o kritju stroškov prenove paviljona, niso odgovorili, kot tudi ne, ali je natančne specifikacije stroškov poslala Avstrija.

So pa pojasnili, da »pripravljajo sklep o imenovanju delovne skupine za oceno projekta obnove paviljona in nadaljevanje priprave skupne razstave med državami naslednicami nekdanje Jugoslavije«. Informacije o članih delovne skupine bodo posredovali, ko bo sklep sprejet.

Preberite še:

Komentarji: