Kulturne vezi med Rusijo in Evropo se dokončno trgajo
V okvir sankcij zoper Rusijo sodijo tudi omejitve na področju kulture, tukaj pa poskušajo Rusi uvesti tudi nekatere povračilne ukrepe. Med drugim zahtevajo takojšnjo vrnitev vseh umetnin, ki so trenutno na izposoji v različnih evropskih muzejih, poleg posameznih del je v ospredju predvsem slavna zbirka Morozov, ki je na ogled v Parizu.
Kot je sporočil Mihail Piotrovski, direktor sanktpeterburškega muzeja Ermitaž, med drugimi zahtevajo takojšnjo vrnitev kipa Antonia Canove Kupid in Psihe ter del Tiziana in Picassa, ki so na ogled v Galleria d'Italia in palači Reale v Milanu ter v galeriji fundacije Fendi v Rimu. Poleg teh je v Italiji v okviru velike mednarodne razstave Sanje o Italiji – Od Benetk do Pompejev še dvaindvajset del iz različnih ruskih muzejev in jih prav tako nemudoma zahtevajo nazaj. Razstava, kjer je predstavljenih sto trideset del iz številnih evropskih in ameriških muzejev, bo sicer odprta do 27. marca, nedvomno pa bo brez del iz Rusije precej okrnjena.
Negotova je tudi usoda razstave dvesto likovnih del iz slavne zbirke Morozov, ki je na ogled v muzeju fundacije Louis Vuitton v Parizu. Francozi so nedavno termin razstave, na kateri so dela iz sanktpeterburškega Ermitaža ter Puškinovega državnega muzeja in Tretjakovske galerije iz Moskve, celo podaljšali, vendar se ob sedanjih sankcijah pojavljajo pravna vprašanja, nekateri celo razmišljajo o možnostih odloga vračanja umetnin v Rusijo. Podobno je z veliko razstavo Fabergéjevih jajc in drugih ruskih umetniških del in predmetov, ki so v muzeju Victoria & Albert v Londonu na ogled do 8. maja. Glede na postopke zamrznitve premoženja številnih ruskih podjetij so se pojavljala tudi tovrstna ugibanja, vendar so odgovorni v tem londonskem muzeju že zatrdili, da glede na britansko zakonodajo takšni postopki niso možni.
Mihail Piotrovski, direktor sanktpeterburškega muzeja Ermitaž, zahteva takojšnjo vrnitev kipa Antonia Canove Kupid in Psihe. FOTO: Wikipedia
Patriot in junak Gergijev
Medtem so se v podružnici Ermitaža v Amsterdamu, ki je sicer zasebno financiran muzej, odločili, da prekinejo franšizo s sanktpeterburško centralo. Kot je vodstvo muzeja zapisalo v izjavi za javnost, so se že dalj časa distancirali od politike ruskega predsednika Putina, ruski napad na Ukrajino pa predstavlja točko, ko sodelovanje ni več mogoče. Za podoben korak so se odločili v fundaciji Ermitaž, ki ima sedež v Veliki Britaniji. »Ob napadu na Ukrajino smo zgroženi, ne preostane nam drugega, kot da sodelovanje zaključimo,« so sporočili.
Nekateri ruski kulturniki in umetniki se poskušajo sankcijam izogniti na drugačne načine. Baletna skupina Rusko baletno gledališče (Russian Ballet Theatre), ki sicer deluje neodvisno od države, v njej pa so tudi plesalci drugih narodnosti, je trenutno na turneji po ZDA. Soglasno so sprejeli odločitev o opustitvi dosedanjega imena, na turneji pa bodo nastopali pod sloganom Plešemo za mir – Podpiramo Ukrajino. Medtem pa se nadaljujejo polemične razprave o smiselnosti uvedbe ukrepov zoper rusko kulturo oziroma bojkota ruskih umetnikov.
Mnenja so različna, ruski pianist Aleksander Melnikov pa je opozoril predvsem na posledično naraščanje protizahodnega razpoloženja v Rusiji. »Vem, kako deluje Rusija. Ko so Rusi pritisnjeni ob zid, se še bolj zvesto zberejo okoli svojega vodstva. Ne pozabite, da je bil dirigent Valerij Gergijev, ki se ni hotel distancirati od Putinove politike, ob prihodu domov slavljen kot patriot in junak,« je dejal.
