Odrešenik sveta še čaka na novo vstajenje

Ena najbolj razvpitih slik 21. stoletja je vzniknila iz nič in znova poniknila v neznano, v vmesnem času pa požela vrednost rekordnih 450.312.500 dolarjev (več kot 370 milijonov evrov). Sedaj jo znova aktualizira nov dokumentarec The Lost Leonardo (Izgubljeni Leonardo) danskega režiserja Andreasa Koefoeda, ki sodeč po prvih kritikah do te slike in tistih, ki so bili vpleteni v ta rekord, dosežen 15. novembra 2017, ni posebno prizanesljiv.



Marsikaj pove že podatek, da se v londonski Nacionalni galeriji, pariškem Louvru, avkcijski hiši Christie's in Savdski Arabiji za prošnjo ustvarjalcev filma za sodelovanje niso zmenili.

Seveda je govora o sliki s statusom najdražje na svetu med tistimi, ki so doslej lastnike zamenjali na javni dražbi: o sliki Salvator mundi, Odrešeniku sveta, ki so ga pripisali Leonardu da Vinciju. Naslikal naj bi ga okvirno v prvih letih 16. stoletja, na vrhuncu izrazne moči, ko je ustvaril tudi Mono Lizo in že bil v zenitu slave. Čeprav ta podatek sliko umešča v daljno preteklost, pa hkrati ustvarja vtis, da je predvsem značilen fenomen sodobnosti, rekordov in anomalij zdajšnjega trženja umetnin.
 

Na novo izumljeni Leonardo

Nekoč, na začetku minulega stoletja, so jo prodali za le takratnih 120 britanskih funtov, tedaj pripisano Bernardinu Luiniju, znanemu renesančnemu slikarju iz Leonardovega kroga. Še leta 2005 sta Alexander Parrish in Robert Simon zanjo odštela le 1175 dolarjev (970 evrov), tudi zato, ker je bila izrazito poškodovana. Sledilo je nekaj, kar v času rekordnega izkupička pri Christie's ni bilo izpostavljeno: dolgotrajen restavratorski postopek, ki ga je izvedla Dianne Modestini.

Trajal je dolgo, od 2005 do 2017, v javnost so prišli pomisleki, da je Leonardo na Odrešeniku sveta v precejšnji meri na novo izumljen. Slika je bila namreč pred tem večkrat preslikana, čiščenje pa je razkrilo hude poškodbe izvirne poslikave. Bile so na Kristusovem obrazu, velikem delu las, obleki, ozadju ...

Da je iz anonimne podobe postala tržno zanimiva z astronomsko vrednostjo in v končni fazi tudi edina med trenutno najdražjimi slikami na svetu, ki ima glede avtorstva zgolj atribucijo, so leta 2011 prvi poskrbeli v londonski Nacionalni galeriji, kjer so jo v sezoni 2011/2012 na razstavi predstavili kot avtentično Leonardovo delo.

»Obesiti neznano sliko v tako prestižni ustanovi naredi za njeno tržno vrednost čudež,« so po ogledu dokumentarca zapisali v Guardianu. Film je do vloge londonske Nacionalne galerije v zgodbi o Odrešeniku sveta kritičen, ustvarjalci pa so v njem dali besedo tudi skeptiku Berndu Lindemannu, direktorju berlinske Gemäldegalerie, ki je navedel, da ga je uvrstitev te slike na tedanjo razstavo presenetila.

»Slika je problematična in menim, da razstavljanje slik, ki tako razdvajajo, ne sodi v delo resnih muzejev,« je povedal. Navedel je tudi, da so se nekdanji lastniki slike v iskanju morebitnih kupcev obrnili tudi nanje. »Večina slike je rezultat restavriranja, kar je bil zame argument, da to ni slika za Gemäldegalerie,« je dodal.

Restavratorka Modestinijeva se je vabilu ustvarjalcev filma odzvala. »Nihče drug z izjemo Leonarda ni mogel naslikati te slike,« je po poročanju portala Artnews povedala režiserju Koefoedu, ob tem pa ovrgla trditve, da je bila celo nekdanja solastnica slike, tako rekoč »delničarka«. A je navedla, da je bila »darežljivo izplačana«.
 

Kje je slika zdaj?

Okoliščine vstopa slike na aktualen mednarodni trg umetnin so znane. Po razstavi v Londonu jo je prek zasebne prodaje ob posredovanju Sotheby's za okoli 80 milijonov dolarjev (več kot 65 milijonov evrov) kupil švicarski trgovec z umetninami Yves Bouvier in jo hitro preprodal Rusu Dmitriju Ribolovljevu za 127,5 milijona dolarjev (105 milijonov evrov).

Ta je pozneje Švicarja tožil, ne le zaradi nakupa te slike, ob prodaji katere si je Bouvier pač dodelil neprimerno višjo provizijo od pričakovanih dveh odstotkov.

A je kajpak ruski oligarh imenitno zaslužil tudi sam, saj je naslednja prodaja pri Christie's navrgla svetovni rekord. Po njej je znova poniknila. Odrešenik sveta čaka novo vstajenje in obveljalo je mnenje, da nanj čaka v arabskem svetu.

Za kupca je obveljal kontroverzni savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman, nekaj po prodaji pa so se s tem, da so ga pridobili, pohvalili v novi depandansi Louvra v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih, ki so zavezniki Savdijcev. V Abu Dabiju so sicer zapisali le, da so sliko pridobili. Ne, denimo, kupili. A so njeno že napovedano premiero naposled preložili »za nedoločen čas«.

Tisk je objavil še teorijo, po kateri naj bi Mohamed bin Salman prestolonasledniku v Abu Dabiju Mohamedu bin Zajedu odstopil sliko v zameno za njegovo jahto, ki ima približno enako milijonsko vrednost. Teorija je šla še dlje. Prav zaveznika z obeh strani Perzijskega zaliva naj bi bila soodgovorna za astronomski rekord v dražbeni hiši Christie's, saj naj bi menila, da po telefonu­ dražita proti osovraženemu Katarju, ki je v preteklosti pokupil številne najdražje umetnine evropskih klasikov. Tako naj bi dvigovala ceno kar drug drugemu.


 

Vpleten celo državni vrh

​Po oceni portala The Art Newspaper dokumentarni film​, ki so ga premierno prikazali na filmskem festivalu Tribeca v New Yorku, glede usode slike ne ponuja kakih ključnih odkritij, a niza nove detajle. Guardian dodaja, da se film veliko posveča tudi morebitni uvrstitvi Odrešenika sveta na osrednjo razstavo v pariškem Louvru ob 500. obletnici Leonardove smrti v sezoni 2019/20, ki pa se ni zgodila.

Strokovnjak za Leonarda Jacques Franck pove, da je sporočilo o tem, da slike na razstavo ne bi smeli uvrstiti kot njegovega avtorskega dela, poslal Emmanuelu Macronu. Sodeč po filmu naj bi torej o tem odločali celo v vrhu politike.

Pritegnili pa so tudi obveščevalce. Guardianova recenzija namreč navaja še besede Douga Pattersona, nekdanjega pripadnika Cie: »Zgodovina Odrešenika sveta in rast njegove vrednosti razpirata pogled na poti, po katerih denar potuje skozi sistem brezcarinskih con, kjer zelo bogati ljudje stvari pogosto skrivajo pred davčnimi organi.«