V Indoneziji odkrili najstarejšo jamsko poslikavo na svetu

Upodobitev v jami Leang Tedongnge v Indoneziji, ki prikazuje prašiča v naravni velikosti, je nastala pred najmanj 45.500 leti.
Fotografija: Datacija poslikave v čas pred vsaj 45.500 leti temelji na radiokarbonski analizi apnenčaste plasti, ki se je formirala na njej. To pomeni, da je lahko tudi mnogo starejša. FOTO: Adhi Agus Oktaviana/AFP
Odpri galerijo
Datacija poslikave v čas pred vsaj 45.500 leti temelji na radiokarbonski analizi apnenčaste plasti, ki se je formirala na njej. To pomeni, da je lahko tudi mnogo starejša. FOTO: Adhi Agus Oktaviana/AFP

Poznavanje zgodovine človeškega vizualnega izražanja se je razširilo z izjemnim odkritjem. V jami Leang Tedongnge v Indoneziji so arheologi odkrili jamsko sliko, ki je prevzela primat najstarejše na svetu: sliko divjega prašiča v naravni velikosti, ki je nastala pred vsaj 45.500 leti. Torej v stari kameni dobi.

Odkritja iz zadnjih let postavljajo Indonezijo za zibelko človeškega figuralnega likovnega ustvarjanja. Odkritje arheologov, ki so ga objavili v reviji Science Advances, je hkrati tudi najzgodnejši dokaz o človeški poselitvi območja na otoku Sulavezi, kjer se nahaja jama.

image_alt
Na Sulaveziju odkrili jamsko upodobitev lova, verjetno najstarejšo figuralno na svetu


Soavtor objave Maxime Aubert z avstralske univerze Griffith je za tiskovno agencijo AFP povedal, da je poslikavo v jami, ki se nahaja v oddaljeni dolini, že leta 2017 odkril doktorski študent Basran Burhan, ko je območje raziskoval v dogovoru z indonezijsko oblastjo. Jama je dostopna le v sušni dobi.

Če je tradicionalno veljalo, da je prazgodovinska jamska umetnost predvsem v domeni Evrope in znamenitih jam, kakršne so Lascaux ali Chauvetova jama v Franciji ter Altamira v Španiji, so indonezijska odkritja to prepričanje v zadnjem času spremenila.


FOTO: Maxime Aubert/AFP
FOTO: Maxime Aubert/AFP

 

Prašič je bil najverjetneje del širše kompozicije


Najstarejša zdaj znana jamska podoba na svetu meri 136 krat 54 centimetrov. Podoba prašiča je ustvarjena s temno rdečim oker pigmentom, ima poudarjene ščetine in dve bradavici, ki sta značilni za to vrsto prašiča na otoku Sulavezi. Ob njem sta tudi odtisa človeških rok, kar je nasploh značilen element jamskih poslikav, prašič pa je najverjetneje del širše kompozicije, v kateri sta bila še vsaj dva, danes slabše ohranjena prašiča. Gre za pripovedno kompozicijo.

»Zdi se, da prašič opazuje boj oziroma neki odnos med drugima dvema prašičema,« vsebino najstarejše znane jamske poslikave na svetu ocenjuje drugi soavtor objave Adam Brumm. To vrsto divjega prašiča so sicer ljudje na Sulaveziju lovili več deset tisoč let, za tamkajšnjo prazgodovinsko vizualno umetnost pa je značilen predvsem za ledeno dobo.

Datacija poslikave v čas pred vsaj 45.500 leti temelji na radiokarbonski analizi apnenčaste plasti, ki se je formirala na njej. Seveda pa je lahko tudi mnogo starejša. Do tega odkritja je za najstarejšo znano jamsko poslikavo veljala poslikava, ki jo je ista ekipa raziskovalcev z univerze Griffith prav tako odkrila na Sulaveziju, v jami z oznako Bulu Sipong 4. Nastala je pred najmanj 43.900 leti.

Jama Leang Tedongnge, ki je od najbližje ceste oddaljena okoli uro hoda, je dostopna le v sušni sezoni. FOTO: Adhi Agus Oktaviana/AFP
Jama Leang Tedongnge, ki je od najbližje ceste oddaljena okoli uro hoda, je dostopna le v sušni sezoni. FOTO: Adhi Agus Oktaviana/AFP

Preberite še:

Komentarji: