Valvasorjeva nagrada etnologu Andreju Dularju
Nagrade Slovenskega muzejskega društva so dobili še avtorji stalne razstave v Tržiškem muzeju, razstave o Heleni Vurnik v Narodni galeriji ter razstave Preteklost pod mikroskopom v Narodnem muzeju Slovenije.
Odpri galerijo
Razstava del Helene Vurnik v Narodni galeriji je po mnenju komisije za Valvasorjeve nagrade izpostavila interpretacijo muzejskega predmeta in veliko količino razstavljenega gradiva uspešno uskladila z oblikovalskim konceptom. FOTO: Arhiv Narodne Galerije
Slovensko muzejsko društvo je danes v Narodni galeriji podelilo Valvasorjeva odličja za leto 2017. Za življenjsko delo je nagrado prejel etnolog Andrej Dular, avtor in soavtor številnih stalnih in občasnih razstav v Belokranjskem muzeju in v Slovenskem etnografskem muzeju.
Dular je bil prvi kustos etnolog v Belokranjskem muzeju, kjer je začel poklicno pot leta 1981 po končanem študiju etnologije in slovenskega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pet let kasneje se je kot kustos pedagog zaposlil v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer je prevzel vodenje kustodiata za obrt in trgovino. Leta 1992 je na Filozofski fakulteti magistriral s študijo o belokranjskem vinogradništvu.
Je izvrsten poznavalec belokranjskega vinogradništva in vinarstva, soseskih zidanic, zlasti Soseske Drašiči, preučeval je razglednice, »žbularijo« itd. S terenskim in raziskovalnim delom je v Beli krajini postavil temelje muzejske etnološke stroke, piše v utemeljitvi.
Med prvimi je sodeloval v obsežnem znanstvenem projektu oddelka za etnologijo na omenjeni fakulteti Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja – 20 stoletje in leta 1985 izdal samostojno publikacijo Etnološka topografija občine Črnomelj. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih publikacij, člankov, recenzij in ocen, ki so bili objavljeni tako v domači kot tuji periodiki. Prav tako je avtor več kot 20 dokumentarnih filmskih zapisov.
»Kot muzealec ima vzoren odnos do muzejskih predmetov in arhivskega gradiva, ki jih postavlja v kontekst življenjskih zgodb,« še navaja utemeljitev. Izdal je tudi obsežno monografijo Modeli za modrotisk, ki ji je sledila razstava V podobe ujeti indigo, za katero je prejel Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva.
Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke so prejeli Tržiški muzej za stalno razstavo o tržiški obrti, Andrej Smrekar in Tina Buh za razstavo o Heleni Vurnik v Narodni galeriji ter avtorska skupina iz Narodnega muzeja Slovenije, ki je v sodelovanju z Žigo Šmitom s Fakultete za matematiko in fiziko ter Inštituta Jožef Stefan pripravila razstavo Preteklost pod mikroskopom: Naravoslovne raziskave v muzeju.
Stalno razstavo v Tržiškem muzeju so zasnovali Jana Babšek, Bojan Knific, Boštjan Meglič in Janita Košir, predstavlja pa identiteto tega gorenjskega mesta, izpostavlja in poudarja pomen znanj in ročnih spretnosti pri posamezni obrti ter izraža pomembnost kulturne dediščine rokodelskih, obrtnih in industrijskih dejavnosti.
Razstava o Heleni Vurnik je po oceni komisije vzorčni primer izpolnjevanja poslanstva muzeja. Izpostavila je interpretacijo muzejskega predmeta in veliko količino razstavljenega gradiva uspešno uskladila z oblikovalskim konceptom. Razstava Preteklost pod mikroskopom: Naravoslovne raziskave v muzeju pa po mnenju komisije uspešno prikazuje spoj med humanizmom in naravoslovnimi vejami, ki doslej ni bil tako opazen. Iz Narodnega muzeja so pri njej sodelovali Mateja Kos, Tomaž Lazar, Alenka Miškec, Saša Rudolf in Zora Žbontar.
V evropskem letu kulturne dediščine je Slovensko muzejsko društvo podelilo tudi častni Valvasorjevi priznanji in Valvasorjev nagelj. Priznanji so podelili Vandi Mušič za podaritev zbirke del Zorana Mušiča Narodni galeriji in Kulturnemu društvu Ribiški muzej Tržaškega primorja za vzpostavitev Ribiškega muzeja Tržaškega primorja v Križu pri Trstu. Valvasorjev nagelj pa je dobilo humanistično društvo Histria za nadregionalno delovanje pri preučevanju Istre. Kot je povedal predsednik komisije Miha Mlinar, so letos za priznanja izbirali med 14 kandidati.
Dular je bil prvi kustos etnolog v Belokranjskem muzeju, kjer je začel poklicno pot leta 1981 po končanem študiju etnologije in slovenskega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pet let kasneje se je kot kustos pedagog zaposlil v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer je prevzel vodenje kustodiata za obrt in trgovino. Leta 1992 je na Filozofski fakulteti magistriral s študijo o belokranjskem vinogradništvu.
Je izvrsten poznavalec belokranjskega vinogradništva in vinarstva, soseskih zidanic, zlasti Soseske Drašiči, preučeval je razglednice, »žbularijo« itd. S terenskim in raziskovalnim delom je v Beli krajini postavil temelje muzejske etnološke stroke, piše v utemeljitvi.
Andrej Dular je avtor in soavtor številnih stalnih in občasnih razstav v Belokranjskem muzeju in v Slovenskem etnografskem muzeju. FOTO: Arhiv Dnevov etnografskega filma
Med prvimi je sodeloval v obsežnem znanstvenem projektu oddelka za etnologijo na omenjeni fakulteti Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja – 20 stoletje in leta 1985 izdal samostojno publikacijo Etnološka topografija občine Črnomelj. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih publikacij, člankov, recenzij in ocen, ki so bili objavljeni tako v domači kot tuji periodiki. Prav tako je avtor več kot 20 dokumentarnih filmskih zapisov.
»Kot muzealec ima vzoren odnos do muzejskih predmetov in arhivskega gradiva, ki jih postavlja v kontekst življenjskih zgodb,« še navaja utemeljitev. Izdal je tudi obsežno monografijo Modeli za modrotisk, ki ji je sledila razstava V podobe ujeti indigo, za katero je prejel Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva.
Nagrade za dosežke v lanskem letu
Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke so prejeli Tržiški muzej za stalno razstavo o tržiški obrti, Andrej Smrekar in Tina Buh za razstavo o Heleni Vurnik v Narodni galeriji ter avtorska skupina iz Narodnega muzeja Slovenije, ki je v sodelovanju z Žigo Šmitom s Fakultete za matematiko in fiziko ter Inštituta Jožef Stefan pripravila razstavo Preteklost pod mikroskopom: Naravoslovne raziskave v muzeju.
Stalno razstavo v Tržiškem muzeju so zasnovali Jana Babšek, Bojan Knific, Boštjan Meglič in Janita Košir, predstavlja pa identiteto tega gorenjskega mesta, izpostavlja in poudarja pomen znanj in ročnih spretnosti pri posamezni obrti ter izraža pomembnost kulturne dediščine rokodelskih, obrtnih in industrijskih dejavnosti.
Razstava o Heleni Vurnik je po oceni komisije vzorčni primer izpolnjevanja poslanstva muzeja. Izpostavila je interpretacijo muzejskega predmeta in veliko količino razstavljenega gradiva uspešno uskladila z oblikovalskim konceptom. Razstava Preteklost pod mikroskopom: Naravoslovne raziskave v muzeju pa po mnenju komisije uspešno prikazuje spoj med humanizmom in naravoslovnimi vejami, ki doslej ni bil tako opazen. Iz Narodnega muzeja so pri njej sodelovali Mateja Kos, Tomaž Lazar, Alenka Miškec, Saša Rudolf in Zora Žbontar.
V evropskem letu kulturne dediščine je Slovensko muzejsko društvo podelilo tudi častni Valvasorjevi priznanji in Valvasorjev nagelj. Priznanji so podelili Vandi Mušič za podaritev zbirke del Zorana Mušiča Narodni galeriji in Kulturnemu društvu Ribiški muzej Tržaškega primorja za vzpostavitev Ribiškega muzeja Tržaškega primorja v Križu pri Trstu. Valvasorjev nagelj pa je dobilo humanistično društvo Histria za nadregionalno delovanje pri preučevanju Istre. Kot je povedal predsednik komisije Miha Mlinar, so letos za priznanja izbirali med 14 kandidati.
