Zori Stančič nagrada Ivane Kobilca za življenjsko delo

Kot piše v obrazložitvi nagrade, spada Zora Stančič med najbolj samosvoje in prepoznavne slovenske vizualne umetnice.
Fotografija: Dela Zore Stančič so v več stalnih zbirkah pomembnih muzejev.  FOTO: Matej Družnik/Delo
Odpri galerijo
Dela Zore Stančič so v več stalnih zbirkah pomembnih muzejev.  FOTO: Matej Družnik/Delo

Društvo likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) je nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo letos namenilo Zori Stančič. Nagrado Ivane Kobilca za aktualno produkcijo prejme Arjan Pregl, priznanje Ivane Kobilca za sopotnike in podpornike likovne in vizualne umetnosti pa Nadja Zgonik. Podelitev bo drevi v Mestnem muzeju Ljubljana.

image_alt
Zora Stančič: Življenje v stolpu/Peterokotni stolp

Zora Stančič se je rodila leta 1956 v Bosni in Hercegovini. Konec 50. let prejšnjega stoletja se je z družino preselila v Ljubljano, kjer danes živi in ustvarja. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu, podiplomski študij grafike pa je zaključila na Likovni akademiji v Ljubljani. Leta 2012 se je habilitirala na Univerzi v Ljubljani. Med letoma 2016 in 2021 je bila zaposlena na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na oddelku za likovno pedagogiko. Zdaj je izredna profesorica za grafiko na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO).

Razstavljala je tako doma kot v mednarodnem prostoru, prejela je več nagrad. Njena dela so v več stalnih zbirkah pomembnih muzejev. Je avtorica več knjig umetnika in knjige Zora Was Here (2015), ki je izšla v zbirki Ljubljana osebno Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Leta 2016 je prejela Župančičevo nagrado. Deluje tudi na področjih scenografije, kostumografije in ilustracije.

Kot piše v obrazložitvi nagrade, spada Zora Stančič med najbolj samosvoje in prepoznavne slovenske vizualne umetnice. Zavezana grafiki kot svojemu osnovnemu horizontu pogosto izraža neposredno refleksijo življenja v njegovih omejitvah, krhkosti, napakah, v njegovem podzavestnem in zavestnem. Razpeta je med navdušenjem nad življenjem in potrebo, da ga formalno zgosti v določeni presežni vizualni izkušnji, ki bo njegov smisel še jasneje in odločneje artikuliral.

Arjan Pregl FOTO: osebni arhiv
Arjan Pregl FOTO: osebni arhiv

Leta 1973 v Ljubljani rojeni Pregl je diplomiral na ALUO, kjer je zaključil tudi magistrski študij slikarstva. Zadnji semester magistrskega študija je obiskoval na Univerzi Indiana v Pensilvaniji v ZDA. Nato je končal še magistrski študij grafike. Njegova polja ustvarjanja so slikarstvo, grafika in ilustracija, piše tudi leposlovje.

Preglova slikarska dela izražajo prepletenost njegovega umetniškega ustvarjanja z recepcijo družbenokritičnih odzivov, v zadnjem času predvsem prek družbenih omrežij. Skozi natančne premisleke in številne skicirke ter črtne izraze vstopa v slikarsko polje v navidezno brezbrižni in hudomušni maniri, z živahno paleto barv, vendar s poznavanjem zgodovine umetnosti in ambivalentne sporočilnosti. Te se ponekod zlahka razkrijejo gledalcu, drugje pa zahtevajo od njega več dovzetnosti in razmisleka, piše v obrazložitvi nagrade.

image_alt
Judovski slikar pod kapuco Kukluksklana

Nadja Zgonik je izredna profesorica za umetnostno zgodovino, umetnostno teorijo in analizo sodobne umetnosti na ALUO. Kot piše v obrazložitvi, se poleg kuratorke, avtorice in pedagoginje pojavlja kot članica domačih in mednarodnih žirij ter strokovnih komisij. Leta 2023 je prevzela predsedstvo Slovenskega društva likovnih kritikov AICA in je avtorica pomembnih likovnih publikacij. Njeno delovanje presega pedagoško delo, značilen primer je knjiga Pojmovnik slovenske umetnosti po 1945, obenem je ostala zavezana aktivnemu spremljanju razvoja domače sodobne likovne umetnosti.

Žirijo so sestavljali Nadja Gnamuš, Živa Kleindienst, Mateja Kavčič, Damijan Kracina in Aleksandra Saška Gruden.

DLUL je nagradi in priznanje, poimenovane slikarki Ivani Kobilca, prvič podelil leta 2018.

Komentarji: