V naselju Zaboršt precej prahu dviga gradnja krožišča, ki delno posega v zaščiteni gozd Šumberk, in tudi komunalno opremljanje zemljišča na območju med Kopališko, Krumpersko in Ihansko cesto, za katerega je domžalski občinski svet pred časom sprejel odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu. Gradnjo krožišča so priglasili kot vzdrževalna dela v korist javnosti, za drugi projekt pa investitor ni pridobil gradbenega dovoljenja.
V Zaborštu so jezni na pooblaščenega izvajalca in na domžalsko občinsko vodstvo. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Z domžalske občine so sporočili, da so za gradnjo predvidene komunalne infrastrukture v skladu z zakonom o urejanju prostora sklenili pogodbo o opremljanju. S tem se je grosupeljska Logo skupina kot investitor zavezala, da bo pridobila ustrezna dovoljenja ter zgradila potrebno komunalno infrastrukturo.
Po besedah domžalskega župana Tonija Dragana krožišče gradijo na zemljišču, ki je opredeljeno kot cesta, zato dela potekajo kot vzdrževalna dela v javno korist v smislu določil zakona o cestah. Za to je investitor pridobil tako ustrezno občinsko soglasje in druga potrebna soglasja, med njimi je tudi mnenje zavoda za gozdove. Pogodbena vrednost del, skupaj z izdelavo projektne dokumentacije, znaša skoraj dva milijona evrov. Po programu opremljanja bo krožišče stalo 700.000 evrov.
Inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti
Na gozdarski inšpekciji pojasnjujejo, da so opravili terenski ogled območja, kjer na križišču Kopališke in Krumperske ceste poteka gradnja krožišča, ki štiri metre posega v zaščiteni gozd.
Na vrhu odkopne brežine so bili vidni panji posekanih dreves, ki so bili na koreničniku označeni z žigom in barvo Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Odkopna brežina je bila dolga približno 35 metrov in na najvišjem delu visoka pet metrov. Med ogledom pa je potekala tudi gradnja opornega zidu iz kamnite zložbe v betonu. Odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves je konec maja investitorju izdal Zavod za gozdove, pravijo na inšpekciji in dodajajo, da pri tem niso ugotovili kršitve predpisov z njenega področja.
V delu zaščitenega gozda Šumberk gradijo krožišče.
Investitor bi moral pridobiti vsa dovoljenja in zgraditi komunalno infrastrukturo.
Logo skupina krajana prijavila na KPK, a ta ni ugotovila kršitev.
»Kako je mogoče, da komunalno opremljajo zemljišče brez gradbenega dovoljenja in gradijo še cesto, ki nima nobene zveze s krožiščem.« Tako pa se sprašuje Ivan Pšag, predstavnik civilne iniciative Zaboršt Domžale, domžalski občinski svetnik in prebivalec Zaboršta. Zdaj namreč krajani čakajo na pisni odziv gradbene inšpekcije.
Po Pšagovih besedah investitor tudi ne spoštuje prebivalcev Zaboršta, saj z gradnjo krožišča lokalni skupnosti ne prinaša nobene dodane vrednosti. »Nima niti toliko poguma, da bi se prebivalcem predstavil in predstavil predvideno naložbo. Sicer pa smo tako in tako nepomembni, pomembno je imeti kapital in misliti, da je s tem ves svet tvoj in lahko delaš, kar želiš. Nekaterim to uspeva, ker vključijo okolje in prebivalce, drugim sodi prihodnost in zgodovina,« je prepričan Pšag. Domžalskemu županu Dragarju in občinskim uradnikom pa očita, da so Domžale postale spalno naselje brez vizije, strategije razvoja, prostorskega urejanja in prihodnosti.
Vpletli tudi KPK
Zaradi nasprotovanja nekaterih krajanov Zaboršta pozidavi tega območja so iz Logo skupine za Delo odgovorili, da naložba ne predvideva gradnje industrijskih objektov, temveč zgolj objekte, ki so po namembnosti in vsebini skladni z zahtevami OPPN, zato težav z domačini ne pričakujejo.
»Dejstvo pa je, da so se že v preteklih in zaključenih postopkih pojavile številne ovire zaradi posameznika, ki zgolj v zaščito svojih domnevnih pravic ali po naročilu koga tretjega zlorablja, med drugim, tudi svojo javno funkcijo. Zato smo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) podali predlog za uvedbo postopka,« je zapisala Neža Kikelj iz omenjenega podjetja.
Domačini se ne morejo načuditi, da komunalno opremljajo zemljišče brez gradbenega dovoljenja. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Po njenem mnenju se je celotna investicija s predvidenih dveh podaljšala na šest let. V bistveno spremenjenih razmerah današnje gospodarske realnosti dokončne odločitve o dejanski izvedbi oziroma nadaljevanju investicije po zaključku urejanja komunalne infrastrukture še niso sprejeli. Na KPK pa so potrdili, da so lani prejeli prijavo, ki se je nanašala na sume nepravilnosti. Očitke iz prijave je KPK obravnavala v dveh ločenih zadevah, nadaljnjo obravnavo zadeve pa je zavrnila, saj v predhodnem preizkusu kršitev predpisa iz njihove pristojnosti niso potrdili.
