Kar 395 »podjetij« na istem naslovu
Slamnata podjetja so ključni člen pri pranju denarja: so prazna, brez premičnega ali nepremičnega premoženja.
Odpri galerijo
Svet Evrope je lani ocenil, da je Slovenija naredila premalo za to, da bi kriminalcem lahko učinkovito preprečila ustanavljanje podjetij v nezakonite namene. FOTO: Roman Šipić
Ljubljana – V uradu za preprečevanje pranja denarja ugotavljajo, da največji del sumljivih dejanj odpade na osebe z italijanskim državljanstvom. Preverili smo, koliko podjetij z vsaj enim družbenikom iz Italije je registriranih pri nas in kako poslujejo. Pri tem smo odkrili naslove, na katerih tujih podjetij kar mrgoli. Številna od njih imajo značilnosti slamnatih podjetij.
Število podjetij, ki imajo vsaj enega družbenika z naslovom bivališča v Italiji, se je pri nas v zadnjih štirih letih povečalo za skoraj dvajset odstotkov. V Svetu Evrope ocenjujejo, da je Slovenija sicer sprejela ukrepe za povečanje preglednosti pravnih oseb in preprečitev njihove zlorabe, vendar se ti niso izkazali za zadostne, da bi kriminalcem učinkovito preprečili ustanavljanje podjetij v nezakonite namene.
Že lani jeseni je italijanski časnik Il sole 24 Ore razkril, kako so italijanski državljani prek slamnatih podjetij pri nas prali denar v NKBM. Ta banka pa še zdaleč ni bila edini primer. Tako imenovano italijansko tipologijo pranja denarja so namreč preiskovalci ugotovili v večini bank. V Banki Slovenije niso odgovorili na naše vprašanje, v koliko primerih je na to temo regulator, ki je odpovedal v iranskem primeru Farrokh, v zadnjem času na temo pranja denarja pravzaprav ukrepal.
Slamnata podjetja so ključni člen pri pranju denarja. So prazna, brez premoženja. Vse, kar imajo, je davčna številka in transakcijski račun, na katerega se iz tujine nakazuje denar. Ta se nato z računa dviguje v gotovini. Slamnata podjetja zastopajo slamnati direktorji. Najpogosteje so to, tako pravijo na uradu za preprečevanje pranja denarja, osebe z družbenega dna, s kriminalno preteklostjo ali tujci.
Ljubljansko podjetje Data je ta teden na svoji spletni strani objavilo, da ima vse več njihovih strank težave, ker banke pospešeno zapirajo poslovne račune tujcev. Stranke ob zaprtju ne dobijo pojasnila, zakaj se je to zgodilo, ampak samo informacijo o njegovem zaprtju.
Deset največjih bank pri nas je zato na Dati zaprosilo za pojasnilo in le od dveh je prišel konkreten odgovor. »Med vzroki, ki vodijo v odpoved pogodbe za vodenje poslovnega računa s strani banke s takojšnjim učinkom, sta banki omenili zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma,« razkrivajo na Dati. Večina bank ni odgovorila na nobeno vprašanje oziroma so jih odpravili s pojasnilom, da gre za poslovno politiko banke, ki je ne želijo komentirati. Drugi pogosti odgovor je bil, da zadeve ne morejo komentirati, ker gre za odnos med banko in posamezno stranko, čeprav bank nihče ni spraševal po posameznih konkretnih primerih, ampak so prosili za splošno pojasnilo o glavnih vzrokih za zaprtje računov tujcev.
Na Dunajski 136, kjer ima Data sedež, je registriranih kar 395 podjetij. Od tega jih ima 298 tuje lastništvo. Med tujimi podjetji na tem naslovu jih je bilo lani 52 povsem brez prihodkov. Ključna značilnost vseh podjetij pa je, da imajo bodisi enega ali pa celo nimajo zaposlenih. Največja družba je lani ustvarila več kot štiri milijone evrov prihodkov od prodaje. A tudi ta ni imela zaposlenih. Podatke smo povzeli po bazi Gvin.
Podjetje Data smo vprašali, kje pravzaprav opravljajo dejavnost podjetja, ki so registrirana na njihovem naslovu. »Za podjetja, ki potrebujejo poslovni naslov, ponujamo storitev virtualne pisarne, ki jim omogoča zakonito poslovanje v Sloveniji. To so predvsem podjetniki, ki svoje delo večinoma opravljajo na terenu, na primer trgovski potniki,« so pojasnili v Dati. Pregled Ajpesovih podatkov o tem, za kaj so italijanska podjetja registrirana, pa kaže, da so to največkrat podjetja, ki naj bi se ukvarjala s poslovnim svetovanjem, gradbeništvom, trgovino na debelo, poslovnimi storitvami in podobnim.
Podoben množični nabiralnik najverjetneje večinoma slamnatih podjetij je še na Dunajski 113, kjer ima sedež 83 podjetij, med njimi jih je 29 s tujim lastništvom. Večina podjetij ima enake lastnosti kot tista na Dunajski 136: tako rekoč nimajo zaposlenih. Podobno je tudi na Parmovi 53, kjer ima svoj naslov kar 137 italijanskih podjetij. Na Dati na vprašanje, ali so se kdaj vprašali, ali pravzaprav pomagajo pri ustanavljanju slamnatih podjetij, odgovarjajo, da se »zavedajo, da glede poznavanja poslovanja svojih strank razpolagajo samo s tistimi informacijami, ki jih te delijo z njimi«.
Število podjetij, ki imajo vsaj enega družbenika z naslovom bivališča v Italiji, se je pri nas v zadnjih štirih letih povečalo za skoraj dvajset odstotkov. V Svetu Evrope ocenjujejo, da je Slovenija sicer sprejela ukrepe za povečanje preglednosti pravnih oseb in preprečitev njihove zlorabe, vendar se ti niso izkazali za zadostne, da bi kriminalcem učinkovito preprečili ustanavljanje podjetij v nezakonite namene.
Že lani jeseni je italijanski časnik Il sole 24 Ore razkril, kako so italijanski državljani prek slamnatih podjetij pri nas prali denar v NKBM. Ta banka pa še zdaleč ni bila edini primer. Tako imenovano italijansko tipologijo pranja denarja so namreč preiskovalci ugotovili v večini bank. V Banki Slovenije niso odgovorili na naše vprašanje, v koliko primerih je na to temo regulator, ki je odpovedal v iranskem primeru Farrokh, v zadnjem času na temo pranja denarja pravzaprav ukrepal.
Slamnata podjetja so ključni člen pri pranju denarja. So prazna, brez premoženja. Vse, kar imajo, je davčna številka in transakcijski račun, na katerega se iz tujine nakazuje denar. Ta se nato z računa dviguje v gotovini. Slamnata podjetja zastopajo slamnati direktorji. Najpogosteje so to, tako pravijo na uradu za preprečevanje pranja denarja, osebe z družbenega dna, s kriminalno preteklostjo ali tujci.
Banke v množično zapiranje računov tujcev
Ljubljansko podjetje Data je ta teden na svoji spletni strani objavilo, da ima vse več njihovih strank težave, ker banke pospešeno zapirajo poslovne račune tujcev. Stranke ob zaprtju ne dobijo pojasnila, zakaj se je to zgodilo, ampak samo informacijo o njegovem zaprtju.
Deset največjih bank pri nas je zato na Dati zaprosilo za pojasnilo in le od dveh je prišel konkreten odgovor. »Med vzroki, ki vodijo v odpoved pogodbe za vodenje poslovnega računa s strani banke s takojšnjim učinkom, sta banki omenili zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma,« razkrivajo na Dati. Večina bank ni odgovorila na nobeno vprašanje oziroma so jih odpravili s pojasnilom, da gre za poslovno politiko banke, ki je ne želijo komentirati. Drugi pogosti odgovor je bil, da zadeve ne morejo komentirati, ker gre za odnos med banko in posamezno stranko, čeprav bank nihče ni spraševal po posameznih konkretnih primerih, ampak so prosili za splošno pojasnilo o glavnih vzrokih za zaprtje računov tujcev.
Na Dunajski 136, kjer ima Data sedež, je registriranih kar 395 podjetij. Od tega jih ima 298 tuje lastništvo. Med tujimi podjetji na tem naslovu jih je bilo lani 52 povsem brez prihodkov. Ključna značilnost vseh podjetij pa je, da imajo bodisi enega ali pa celo nimajo zaposlenih. Največja družba je lani ustvarila več kot štiri milijone evrov prihodkov od prodaje. A tudi ta ni imela zaposlenih. Podatke smo povzeli po bazi Gvin.
Le podatki, ki jih tujci delijo z njimi
Podjetje Data smo vprašali, kje pravzaprav opravljajo dejavnost podjetja, ki so registrirana na njihovem naslovu. »Za podjetja, ki potrebujejo poslovni naslov, ponujamo storitev virtualne pisarne, ki jim omogoča zakonito poslovanje v Sloveniji. To so predvsem podjetniki, ki svoje delo večinoma opravljajo na terenu, na primer trgovski potniki,« so pojasnili v Dati. Pregled Ajpesovih podatkov o tem, za kaj so italijanska podjetja registrirana, pa kaže, da so to največkrat podjetja, ki naj bi se ukvarjala s poslovnim svetovanjem, gradbeništvom, trgovino na debelo, poslovnimi storitvami in podobnim.
Podoben množični nabiralnik najverjetneje večinoma slamnatih podjetij je še na Dunajski 113, kjer ima sedež 83 podjetij, med njimi jih je 29 s tujim lastništvom. Večina podjetij ima enake lastnosti kot tista na Dunajski 136: tako rekoč nimajo zaposlenih. Podobno je tudi na Parmovi 53, kjer ima svoj naslov kar 137 italijanskih podjetij. Na Dati na vprašanje, ali so se kdaj vprašali, ali pravzaprav pomagajo pri ustanavljanju slamnatih podjetij, odgovarjajo, da se »zavedajo, da glede poznavanja poslovanja svojih strank razpolagajo samo s tistimi informacijami, ki jih te delijo z njimi«.
