Moravče – Vodstvo moravške občine je le dočakalo objavo javnega razpisa ministrstva za delo, družine in socialne zadeve za podelitev koncesij za gradnjo domov za starejše občane. Zdaj upajo, da bodo po vseh zapletih vendarle pridobili resnega koncesionarja za njihov bodoči dom z zmogljivostjo do 110 oseb.
Po besedah tamkajšnjega župana
Milana Balažica so pripravljenost za gradnjo objekta doslej izkazali štirje potencialni koncesionarji oziroma investitorji. »Vsem smo tudi priskrbeli podatke za prijavo na razpis ministrstva in zdaj z nestrpnostjo pričakujemo zaključek razpisa v oktobru. Pričakujem, da bo koncesija podeljena in da izbrani koncesionar čimprej začne z gradnjo,« je dejal Balažic in dodal, da se na občini še niso odločili, ali bodo bodočemu koncesionarju podelili stavbno pravico ali ne. Po njegovem mnenju sta še dve možnosti, da se izbranemu koncesionarju, ki ga občina pričakuje z odprtimi rokami, odda zemljišče v najem za evro, ali pa se mu zemljišče proda. Za dobro desetletje star moravški projekt je ministrstvo že pred leti že podelilo koncesijo podjetju Comett domovi, a ker z gradnjo niso začeli, jim je država koncesijo spomladi odvzela.
Kranjca Moravče ne zanimajo
Vodstvo podjetja Deos, ki ima pridobljeno koncesijo za osem domov za starejše in sodi med največje koncesionarje s področja socialnega institucionalnega varstva v državi, je nedavno že položilo temeljni kamen za gradnjo centra za dementne za 48 oseb, in sicer v bližini že obstoječega doma starejših v Gornjem Gradu. Po besedah direktorja družbe
Bojana Kranjca se bodo zagotovo prijavili na javni razpis za pridobitev koncesije za gornjegraški projekt, kar pa ne velja za moravškega.
Izgled bodočega doma za institucialno oskrbo starejših. Arhiv: Občina Moravče
Po prepričanju Kranjca gradnja doma z vsega 110 posteljami ekonomsko ni vzdržna, saj takemu domu pripada, denimo, šest kuharjev in med drugim 0,7 socialnega delavca in 0,7 fizioterapevta. Po njihovih izkušnjah ekonomska računica vzdrži le za dom z najmanj 150 posteljami. Kar je manj, je čista izguba ali pa bi bilo treba ceno oskrbnega dne zvišati, kar pomeni, da na trgu takšen dom ni konkurenčen.
Lokacij projektov ne razkrijejo
Na ministrstvu za delo so pojasnili, da je bil sredi junija objavljen javni razpis za oddajo koncesij za 1100 mest (oziroma postelj), in sicer 700 mest, za katere so pridobili soglasje ministrstva za zdravje, ostalih 400 mest pa nameravajo pridobiti iz tako imenovanih mrtvih koncesij, ki so bile v minulem desetletju že podeljene, a nikoli realizirane. Med te sodita tudi moravški projekt in gradnja doma starejših v Rušah. Ruše so tudi edina od 58 upravnih enot v državi, v kateri doma starejših sploh nimajo. Na ministrstvu za prihodnje obdobje načrtujejo širitev javne mreže instituacionalnega varstva za okoli 2000 mest. »Minister
Janez Cigler Kralj je celostno oskrbo starejših tudi postavil za eno od prednostnih nalog ministrovanja. V sklopu tega je zavezan tudi k spoštovanju obljub iz koalicijske pogodbe,« so sporočili z ministrstva. Dodali so, da imajo letos in v prihodnjem letu v državnem proračunu zagotovljenih deset milijonov evrov. Država je leta 2016 za domove za starejše namenila zgolj 345.000 evrov, leta 2017 pa niti evra.
Priprave zakona o dolgotrajni oskrbi
V interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19 je vlada s predvidenim začetkom gradnje konec prihodnjega leta vključila gradnjo petih domov. Vendar na ministrstvu za delo lokacij teh projektov nočejo razkriti. Napovedali pa so, da nameravajo dokončati dom v Vrtojbi. Hkrati poteka tudi razpis za 20 dnevnih centrov in deset centrov za začasne namestitve v vrednosti 21 milijonov evrov. Začele pa so se tudi priprave zakona o dolgotrajni oskrbi, je povedala
Vesna Alaber z ministrstva za delo.
Izbrani koncesionar bo v Moravčah zgradil dom s 110. posteljami.
Država bo letos in v 2021 za gradnjo domov namenila deset milijonov evrov.
Razpis za 20 dnevnih centrov in deset centrov za začasne namestitve že poteka.
»Dodatne kapacitete domskega varstva starejših so potrebne in se zagotavljajo. Pri ponudbi storitev za starejše v Sloveniji še vedno prevladujejo prav storitve domskega oziroma institucionalnega varstva starejših. V preteklosti se je pri nas podpiral predvsem razvoj institucionalnega varstva starejših, veliko manj pa razvoj storitev v skupnosti. Tudi trenutno se javna razprava osredotoča na institucionalizacijo. Za starejše načrtujemo projekt sofinanciranja infrastrukture za dnevne centre za starejše. Te oblike dnevnega varstva, ki jih bodo izvajali domovi za starejše, bodo omogočile, da starejši ob ustrezni podpori svojcev dlje ostanejo v domači oskrbi,« še pravijo na ministrstvu.
