LPP kupuje bolj ekološke avtobuse

Razpis za osem avtobusov na vodik je objavljen, razpis za 20 električnih avtobusov še pripravljajo.
Fotografija: V voznem parku LPP je tretjina mestnih avtobusov na metan. FOTO: Jure Eržen
Odpri galerijo
V voznem parku LPP je tretjina mestnih avtobusov na metan. FOTO: Jure Eržen

Odločitev ljubljanske občine in mestnega avtobusnega prevoznika LPP, da za praznična dva tedna in pol, med 21. decembrom lani in 7. januarjem letos, popoldne in zvečer ponudi brezplačne prevoze, so potniki po oceni Petra Horvata, direktorja Ljubljanskega potniškega prometa, dobro sprejeli. V tem obdobju so prepeljali 175 tisoč potnikov, v povprečju 8500 na dan, ob delavnikih pa celo 14 tisoč. Posebno veliko potnikov so našteli v soboto, 23. decembra.

V času brezplačnih prevozov, ko je promet potekal brez zamud, številni potniki sicer niso upoštevali bolj priporočila kot obveznosti validacije urbane, ker pa imajo v LPP na avtobusih tudi števce, so podatki verodostojni. Med potniki so bili seveda tudi taki, ki urbane sploh nimajo, posamezniki pa so vstopali tudi pri drugih vratih, ne le pri sprednjih pri voznikih. Tudi v času popolne zapore Dunajske ceste med 4. in 7. januarjem, ko so mestni avtobusi vozili po obvozih, je bil promet tekoč.

Avtobusi LPP so lani prepeljali skoraj za četrtino (oziroma za 24 odstotkov) več potnikov kot v letu 2022, kar je bolje kot v predcovidnem letu 2019. Peter Horvat, direktor LPP, tudi navaja, da je bilo do 21. decembra lani za sedem odstotkov več voženj.

V mestnem prometu sicer vozi 216 avtobusov, od tega jih je 97 na plin, od leta 2019 pa je v voznem parku še 17 mestnih hibridnih avtobusov. V primestnem prometu ima LPP trenutno 65 avtobusov. LPP je v vozni park zadnje nove avtobuse uvedel leta 2022, in sicer 14 enojnih medkrajevnih avtobusov, deset zgibnih mestnih avtobusov in dva nizkopodna midi avtobusa. Lani ni bil dobavljen noben avtobus, po mestu in na grad pa vozi še drug turistični vlakec urban. Pred slabim letom, marca leta 2023, je bila povprečna starost mestnih avtobusov skoraj dvanajst let, medkrajevnih pa dobrih sedem let.

Posodobitev voznega parka

Ob taki starostni strukturi je seveda nujna posodobitev voznega parka. Javni holding Ljubljana (JHL), katerega del je LPP, je tako ob koncu lanskega leta objavil mednarodni razpis za nakup osmih mestnih avtobusov na vodik, rok za oddajo prijav je 1. februar 2024, rok za dobavo pa v začetku aprila leta 2025. Še pred tem pa je JHL v imenu Energetike Ljubljana objavil razpis za dobavo in vgradnjo tehnologije vodikove polnilnice, rok za oddajo je 25. januar, rok za izgradnjo pa sovpada z rokom za dobavo avtobusov na vodik. Po razpisu je vodikova polnilnica predvidena na območju P+R v Stanežičah.

Župan Zoran Janković je pred dnevi napovedal, da bo v kratkem naročenih še dvajset električnih avtobusov. Peter Horvat je za Delo pojasnil, da za ta razpis še pripravljajo vse potrebno, kdaj pa bo objavljen, še ni napovedal.

Avtobusi na metan, vodik in elektriko so bolj ekološki od avtobusov na klasični dizelski pogon (v voznem parku LPP so sicer tovrstni avtobusi višjih kategorij), tako vozila na vodik kot na elektriko pa so v LPP v zadnjih letih tudi že preizkusili. Prednost vodikove tehnologije pred električno (baterijsko) pa je tudi v dosegu po posameznem polnjenju.

Stanežiče kot naselje in prihodnja remiza?

V prostorskih načrtih je za območje nekdanjih gramoznic v Stanežičah (še prej pa so bile tam njive) predvidena gradnja stanovanjske soseske. Župan Zoran Janković je nedavno izjavil, da razmišljajo tudi o selitvi remize LPP iz Šiške, kjer bi se tako sprostilo prostrano zemljišče, kar pa bi seveda precej podaljšalo »prazne« vožnje avtobusov iz in v garažo.

Na vprašanje o drugačni shemi linij ljubljanskega mestnega prometa je Peter Horvat napovedal, da bo novi Potniški center Ljubljana (PCL) prinesel spremembe tudi v mestni potniški promet, ki pa naj bi sledile potnikom in njihovim potrebam. Že ob jesenski predstavitvi projekta PCL je bila omenjena možnost uvedbe krožnega prometa mestnih avtobusov med novo avtobusno postajo ob Vilharjevi in staro železniško (in avtobusno) postajo na Masarykovi oziroma Trgu OF. Sedanja shema je po Horvatovih besedah ustrezna, saj je Ljubljana vendarle majhno mesto in je iz Črnuč do Dolgega mostu le deset kilometrov. Zdaj 70 odstotkov potnikov ne prestopa, s spremembo linij pa bi bilo prestopov – vsak vzame najmanj pet minut – več.

Preberite še:

Komentarji: