MOL ostaja brez 1,1 milijona

Ljubljana – Mestna občina Ljubljana je s tožbo od obrambnega ministrstva zahtevala vračilo skoraj 1,1 milijona evrov, ki jih je ministrstvo plačevalo kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, nato pa ji je občina ta denar vrnila. Ljubljansko okrožno sodišče je tožbeni zahtevek občine zavrnilo, saj so vojaška zemljišča oproščena plačila prispevkov za stavbna zemljišča.

Gre za denar, ki ga je ministrstvo za obrambo (MO) plačevalo občini kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v letih od 2005 do 2012, in sicer za šest zemljišč na Vojkovi, Kranjčevi in Dimičevi ulici. Znesek nadomestila se je stekal v proračun Mestne občine Ljubljana (MOL), višina nadomestila, ki ga je moralo plačevati ministrstvo, pa je odmerjala davčna oziroma finančna uprava.

»Država se je neupravičeno obogatila«

Obrambno ministrstvo se je proti davčnim odločbam pritoževalo, saj je zagovarjalo stališče, da jim tega davka ni treba plačevati, ker so izjema. Zakonodaja naj bi povsem jasno določala, da so zemljišča za potrebe obrambe izvzeta iz obveznosti plačila tega davka, tako kot so izvzeti objekti diplomatskih in konzularnih predstavništev, mednarodnih organizacij in verskih skupnosti. Iz plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča naj bi bili pravzaprav izvzeti vsi objekti, ki so namenjeni neposredno obrambi oziroma so vojaški inženirski objekti.

Finančna uprava je leta 2013 izdala odločbo, da mora občina vrniti denar, ki ji ga je kot plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča nakazovalo ministrstvo med letoma 2005 in 2012. Mestna občina je 2. januarja 2014 na podlagi zahtevka za vračilo preveč plačanih javnofinančnih prihodkov znesek v višini 1,08 milijona evrov dejansko vrnila državi.

A MOL vztraja pri stališču, da omenjena zemljišča ministrstva »niso objekti, namenjeni neposredno obrambi oziroma vojaški inženirski objekti, temveč gre za upravne objekte oziroma objekte, namenjene za potrebe administracije. Posledično takšne objekte ni mogoče izvzeti iz obveznosti plačila nadomestila za stavbno zemljišče.« Na mestni občini so prepričani, da se je ministrstvo oziroma država z vračilom denarja neupravičeno obogatila in da je občini nastala škoda, zato so ta denar zahtevali s tožbo.

Na državnem odvetništvu pa na drugi strani trdijo, da je občina denar vrnila prostovoljno in njenemu zahtevku nasprotujejo v celoti, češ da so objekti ministrstva za obrambo na seznamu izjem. Pojasnjujejo, da so to prostori, ki imajo status objektov operativnih organizacijskih enot ministrstva za obrambo in so namenjeni za potrebe obrambe in zaščite, kot takšni pa so oproščeni plačila prispevka za stavbna zemljišča.

Že ena podobna odločitev

Lani je višje sodišče v podobnem primeru presodilo v korist države, ko je občina tožila obrambno ministrstvo zaradi plačila škode, ki da je nastala zaradi protipravne odločitve pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V tem primeru je davčni organ odločil, da ministrstvo za obrambo ni zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, namenjenega za potrebe obrambe in zaščite. Toda na občini so menili, da je s tem v letih 2013, 2014 in 2015 nastala škoda v skupni višini 1,3 milijona evrov, ki ji je treba prišteti še obresti. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je ministrstvo dolžno plačati, kar zahteva občina, višje sodišče pa je zavzelo drugačno stališče in zahtevek občine zavrnilo v celoti.

Objekti, potrebni za obrambo

Tudi v tem zadnjem primeru je okrožno sodišče sprejelo argumente in analizo zakonodaje višjega sodišča iz prejšnjega primera glede stavbnih zemljišč. Zato je zavrnilo tožbeni zahtevek občine, saj je zakonska določba, ki ureja oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za objekte, ki so za potrebe (ljudske) obrambe, še vedno v veljavi, objekti na spornih lokacijah pa so objekti, ki so potrebni za (ljudsko) obrambo, saj ima vojska v njih svoje službe. Po mnenju sodišča ni potrebno, da takšni objekti predstavljajo samo vojaška skladišča in vojašnice, ampak je bistven namen uporabe posameznega objekta.

Glede na ugotovitev, da omenjeni člen zakona še vedno velja, državi ni mogoče očitati protipravnosti, če se tožbeni zahtevek presoja kot odškodninski, niti ni mogoče govoriti o obogatitvi na račun občine, ker za prejem vtoževanega zneska ni bilo pravne podlage.

Sodišče je zato v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek MOL za plačilo 1.082.561 evrov s pripadki, ljubljanski občini pa v plačilo naložilo stroške postopka Republike Slovenije v višini 8254 evrov. Sodba še ni pravnomočna.