Ne štejte, raje ukrepajte
Pobuda: »Podaljšajte interval za zavijanje z Dunajske na Štajersko, kolon stoječih avtov imamo dovolj«
Odpri galerijo
V križišču Dunajske in Štajerske ceste na koncu Črnuč imajo vsi, ki zavijajo proti Trzinu, v popoldanskih konicah velike težave, saj je interval na semaforju prekratek. Zato nastajajo kolone vse do cerkve. FOTO: Janez Petkovšek
Ljubljana – Križišče Dunajske in Štajerske ceste je med popoldansko prometno konico eno najbolj obremenjenih v Ljubljani. Vozniki, ki se skozi Črnuče vračajo z dela v Ljubljani in so namenjeni v Trzin, Domžale in Kamnik, morajo na Dunajski čakati v dolgih kolonah. Zato je eden prizadetih na državo naslovil pobudo za podaljšanje intervala na semaforju.
Ferenc Godina nam je kot pobudnik razložil, da se je za pobudo odločil, ker so mu začele presedati vsakodnevne kolone čakajočih vozil na Dunajski cesti. Ker je razvrstilni pas za zavijanje na levo proti Trzinu precej kratek, interval z zeleno lučjo pa prav tako, se vsako popoldne od 14. do 17. ure na koncu Črnuč ustvarijo dolge kolone čakajočih vozil. Ker na zavijanje na Štajersko cesto ali v smeri proti Zasavski cesti (naravnost) oziroma na desno proti mestu čakajo tudi več kot 10 ali 15 minut, so okoličani deležni tudi nepotrebne dodatne količine izpušnih plinov.
Z direkcije za infrastrukturo je Godina v prvih junijskih dneh sicer hitro prejel odgovor, vendar ga ta ni zadovoljil. V njem so namreč zapisali, da je MOL že naročila štetje prometa v križišču omenjenih treh cest, »na podlagi katerega bo po potrebi prilagojen krmilni program semaforjev«.
Odgovor je pospremil z besedami, da navadni smrtniki gledajo vsakodnevne kolone vozil, »darsovci« pa da naročajo štetje vozil kot dokaz in razlog za spremembo. To se mu seveda zdi groteskno.
Ko smo v torek odšli na teren in sami preverili razmere v popoldanski konici med 14.10 in 14.40, smo lahko ugotovili, da je bilo v koloni čakajočih vozil na Dunajski cesti od 20 do 50 avtov. Ker se jih na levi razvrstilni pas za smer proti Trzinu lahko razvrsti največ sedem ali osem, mimo njih ne morejo niti tisti, ki bi hoteli pot nadaljevati proti Zasavski cesti oziroma proti Bežigradu. Ker morajo levi zavijalci čakati na vse, ki prihajajo po Zasavski in pot nadaljujejo naravnost proti Črnučam, v enem zelenem intervalu križišče lahko zapusti največ sedem ali osem vozil.
Zato se na Dunajski kolona čakajočih hitro razvleče vse do obračališča mestnega avtobusa, včasih pa celo do črnuške cerkve (300 metrov daleč). Ker »vozači« iz Domžal, Trzina, Kamnika in drugih gorenjskih krajev množično prihajajo tudi po glavni Štajerski cesti, je podoben problem prekratkega intervala tudi za tiste, ki z nje zavijajo proti Črnučam.
Iz povedanega je jasno, da bi bila kratkoročna rešitev podaljševanje intervalov na semaforjih za leve zavijalce tako za trzinsko smer (z Dunajske na Štajersko) kot tudi črnuško smer (s Štajerske na Dunajsko). Vprašanje je le, za koliko dodatnih sekund, da ne bi preveč trpeli tisti, ki vozijo naravnost. Dolgoročna rešitev pa je lahko tudi nov priključek Brnčičeve na Zasavsko cesto, rekonstrukcija Dunajske ceste (daljši zavijalni pasovi, razširitve križišč) ali dela Štajerske ceste ...
Ferenc Godina nam je kot pobudnik razložil, da se je za pobudo odločil, ker so mu začele presedati vsakodnevne kolone čakajočih vozil na Dunajski cesti. Ker je razvrstilni pas za zavijanje na levo proti Trzinu precej kratek, interval z zeleno lučjo pa prav tako, se vsako popoldne od 14. do 17. ure na koncu Črnuč ustvarijo dolge kolone čakajočih vozil. Ker na zavijanje na Štajersko cesto ali v smeri proti Zasavski cesti (naravnost) oziroma na desno proti mestu čakajo tudi več kot 10 ali 15 minut, so okoličani deležni tudi nepotrebne dodatne količine izpušnih plinov.
Nepričakovan odgovor
Z direkcije za infrastrukturo je Godina v prvih junijskih dneh sicer hitro prejel odgovor, vendar ga ta ni zadovoljil. V njem so namreč zapisali, da je MOL že naročila štetje prometa v križišču omenjenih treh cest, »na podlagi katerega bo po potrebi prilagojen krmilni program semaforjev«.
Odgovor je pospremil z besedami, da navadni smrtniki gledajo vsakodnevne kolone vozil, »darsovci« pa da naročajo štetje vozil kot dokaz in razlog za spremembo. To se mu seveda zdi groteskno.
V križišču Dunajske in Štajerske ceste na koncu Črnuč imajo vsi, ki zavijajo proti Trzinu, v popoldanskih konicah velike težave, saj je interval na semaforju prekratek. Zato nastajajo kolone vse do cerkve. FOTO: Janez Petkovšek
Terenski ogled
Ko smo v torek odšli na teren in sami preverili razmere v popoldanski konici med 14.10 in 14.40, smo lahko ugotovili, da je bilo v koloni čakajočih vozil na Dunajski cesti od 20 do 50 avtov. Ker se jih na levi razvrstilni pas za smer proti Trzinu lahko razvrsti največ sedem ali osem, mimo njih ne morejo niti tisti, ki bi hoteli pot nadaljevati proti Zasavski cesti oziroma proti Bežigradu. Ker morajo levi zavijalci čakati na vse, ki prihajajo po Zasavski in pot nadaljujejo naravnost proti Črnučam, v enem zelenem intervalu križišče lahko zapusti največ sedem ali osem vozil.
Zato se na Dunajski kolona čakajočih hitro razvleče vse do obračališča mestnega avtobusa, včasih pa celo do črnuške cerkve (300 metrov daleč). Ker »vozači« iz Domžal, Trzina, Kamnika in drugih gorenjskih krajev množično prihajajo tudi po glavni Štajerski cesti, je podoben problem prekratkega intervala tudi za tiste, ki z nje zavijajo proti Črnučam.
Kolona na Dunajski cesti se večkrat razvleče vse do črnuške cerkve. FOTO: Janez Petkovšek
Možne rešitve
Iz povedanega je jasno, da bi bila kratkoročna rešitev podaljševanje intervalov na semaforjih za leve zavijalce tako za trzinsko smer (z Dunajske na Štajersko) kot tudi črnuško smer (s Štajerske na Dunajsko). Vprašanje je le, za koliko dodatnih sekund, da ne bi preveč trpeli tisti, ki vozijo naravnost. Dolgoročna rešitev pa je lahko tudi nov priključek Brnčičeve na Zasavsko cesto, rekonstrukcija Dunajske ceste (daljši zavijalni pasovi, razširitve križišč) ali dela Štajerske ceste ...
