Odpadkov v Študi kmalu ne bo več

Obljuba: Gregor Kranjec iz Publikusa zagotovil, da bodo 690 bal odpadne plastike iz kraja odpeljali čim prej.
Fotografija: Publikusov center za ravnanje z odpadki v Suhadolah pri Komendi je poln in na oko precej neurejen. FOTO: Janez Petkovšek
Odpri galerijo
Publikusov center za ravnanje z odpadki v Suhadolah pri Komendi je poln in na oko precej neurejen. FOTO: Janez Petkovšek

Mengeš – »Upam, da ne boste čakali na odločbo okoljske inšpekcije in da boste 690 bal odpadne plastične embalaže s svoje začasne deponije v Študi odpeljali že pred tem.«

To je bila glavna reakcija domžalskega župana Tonija Dragarja na obljubo Gregorja Kranjca iz Publikusa, da bo to podjetje iz omenjenega kraja »čim prej« odpeljalo 560 ton začasno odložene embalaže. Hkrati ga je še enkrat opomnil, da so tako krajani kot občina zahtevali, da to stori takoj. In da ga občina, ki je na dovozno cesto postavila prometni znak, ki prepoveduje vožnjo vozil, težjih od 1,5 tone, da ne bi dovažal dodatnih količin odpadkov, pri odvozu ne bo ovirala. Znak bo namreč v hipu odstranila.

Na tiskovni konferenci po rednem mesečnem sestanku županov nekdanje domžalske občine, na katerega so povabili tudi komendskega in kamniškega župana, sta bili sicer glavni temi Publikusov center za ravnanje z odpadki v Suhadolah in bojazen, da je poleg začasnega odlagališča v Študi na območjih teh občin predvideno še kakšno drugo.

Publikusov center za ravnanje z odpadki v Suhadolah pri Komendi je poln in precej neurejen. FOTO: Janez Petkovšek
Publikusov center za ravnanje z odpadki v Suhadolah pri Komendi je poln in precej neurejen. FOTO: Janez Petkovšek


Župane je strah


Mengeški župan Franc Jerič je v imenu vseh županov povedal, da je občine na širšem domžalsko-kamniškem območju strah, da bi Publikus iz svojega prepolnega centra v Suhadolah odpadke začel seliti na več različnih lokacij. Prav tako jih je strah, da bi odpadna plastična embalaža zagorela in da se jim ne bi zgodil Kemis. Ker je jama, v kateri je omenjeni center, na vodovarstvenem območju Kamniško-Mengeškega polja, leži pa na meji med občinama Komenda in Mengeš, jih je seveda strah tudi morebitnega onesnaženja vodnih virov v bližnji in širši okolici. Prve na udaru bi lahko bile Lekove vrtine v Mengšu. Onesnažena voda pa bi lahko odtekla tudi v smeri Povodja in Ljubljanskega polja.


Publikusova zagotovila


Gregor Kranjec je v imenu Publikusovega direktorja Slavka Hrženjaka povedal, da so strahovi zaradi njihovih nenevarnih odpadkov močno pretirani. Najprej je povedal, da novih začasnih deponij nimajo v načrtih, zatem pa, da od leta 2011 v Suhadolah nenehno izboljšujejo ekološko stanje svojega centra. Po njegovih podatkih je že več kot tri četrtine površin utrjenih, tako da gre večina industrijskih izcednih voda kot tudi meteornih v komendsko kanalizacijo, na katero so priključeni že poldrugo leto. Prav tako so postavili že več nadstrešnic in pokritih skladišč, pred enim mesecem pa pridobili novo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo 23.000 ton odpadne embalaže na leto. Kupili so tudi balirno napravo, ki odpadke tako stisne, da bodo v centru kar za polovico zmanjšali površino, ki jo trenutno zasedajo nebalirani odpadki.

Publikusov center za ravnanje z odpadki v Suhadolah pri Komendi je poln in precej neurejen. FOTO: Janez Petkovšek
Publikusov center za ravnanje z odpadki v Suhadolah pri Komendi je poln in precej neurejen. FOTO: Janez Petkovšek


Da jim za vodne vire ni vseeno, pa po Kranjčevih besedah govori dejstvo, da dvakrat na leto jemljejo vzorce iz petih vrtin (treh globokih in dveh plitvih) in ugotavljajo navzočnost snovi, ki jih v vodi ne bi smelo biti nad dovoljeno mejo. In dodal, da je komunalno podjetje Prodnik ob dveh lanskih začetnih požarih izvedlo dodatne nadzore, da bi preverilo, ali je požarna voda prišla do podtalnice. Zatrdil je, da analize niso pokazale, da bi jo onesnažili.

Razložil je še, da se prav zdaj dogovarjajo z več prevzemniki odpadne embalaže, da bi iz Suhadol in Štude drugam oziroma na sežig odpeljali od 6000 do 7000 ton embalaže. Trenutno je najbliže dogovor s podjetjem Saubermacher.

Publikusov center za ravnanje z odpadki v Suhadolah pri Komendi je poln in precej neurejen. FOTO: Janez Petkovšek
Publikusov center za ravnanje z odpadki v Suhadolah pri Komendi je poln in precej neurejen. FOTO: Janez Petkovšek


Cena sežiga previsoka


Na vprašanje, zakaj odpadno embalažo le kopičijo in razvažajo na svoja začasna odlagališča, namesto da bi jo vozili na sežig v Avstrijo in na Madžarsko, pa je odvrnil, da zaradi previsokih cen sežiga. Ker so v sosednjih državah zaznali, da imajo v Sloveniji vsi zbiralci odpadne embalaže težave s presežnimi količinami, so cene namreč močno dvignili. V Publikusu so računali na strošek 80 evrov na tono odpadka, trenutna cena pa je 120 evrov, kar pomeni, da bi pri vsaki toni pridelali 40 evrov izgube. Zato se zavzemajo, da bi to težavo rešili na državni ravni – s sodobno sežigalnico.


Kočevska zgodba ni njihova


Ko smo Kranjca vprašali, kako komentira okoljsko afero z odloženimi odpadki na Kočevskem, pa je dejal, da Publikus z njo nima nobene povezave in da gre tam za drugo podjetje, ki z njimi ni poslovno povezano.

Komentarji: