Plačila nadzornikov burijo opozicijske svetnike
Sejnine in osnovna plačila za opravljanje funkcij v nadzornih svetih ljubljanskih javnih podjetij Žale in Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) se bodo kljub ogorčenju opozicije povišali za okrog tretjino, so sklenili na današnji 11. seji mestnega sveta ljubljanske občine. So pa svetniki pred tem potrdili poslovna načrta obeh podjetij.
Župan Zoran Janković je svetnikom odgovoril, da je njihova razprava »klasična slovenska fovšija» ali zelena zavist in da zagotovo ne bi tako razpravljali, če bi sami sedeli v nadzornih svetih. Strinjal pa se je z Alešem Primcem (Glas za otroke in družine, svetniški klub samostojnih svetnikov), da imajo mestni svetniki prenizke sejnine in dejal, da podpira, da se dvignejo. A na to je MOL že večkrat opozoril pristojno ministrstvo.
Tako LPT kot Žale naj bi leto 2024 zaključila z dobičkom – slednje bodo dvomilijonsko izgubo pri opravljanju javne gospodarske službe pokrile z lastno dejavnostjo. Na Žalah naj bi letos začeli širitev upepeljevalnice, hladilnih prostorov in skladišč ter obnovo poslovnih prostorov na Tomačevski cesti 2. Na pokopališču Šmartno pod Šmarno goro bodo tlakovali del poti, na starem delu pokopališča Polje bodo obnovili pokopališki objekt. Župan Zoran Janković pa je še dodal, da je občina že kupila dodatna zemljišča za širitev Žal. V LPT bodo začeli prenavljati drugo Plečnikovo arkado, načrtujejo tudi prenovo tržnice Moste, kjer sta načrtovani rušitev sedanjega objekta in gradnja novega, pod katerim naj bi bila parkirna hiša.
Med sprejetimi prostorskimi akti so svetniki spremenili občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za območje nekdanje tiskarne Mladinske knjige med Tolstojevo in Mašera-Spasičevo, tako da bodo stanovanjske površine primernejše za bivanje, prostori pa bodo primerneje osončeni.
Tatjana Polajnar, direktorica Športa Ljubljana, ki upravlja 89 športnih objektov, bo za leto 2022 za redno delovno uspešnost prejela nekaj manj kot dva tisočaka, za tekoče leto 2024 pa naj bi za povečan obseg dela prejela največ do 20 odstotkov svoje osnovne plače, največ 707 evrov bruto na mesec oziroma 8.489 evrov v celem letu. Opozicijski svetniki so se spraševali, zakaj pri sprejemanju dvoletni zamik in zakaj vsa strokovna delovna mesta v Športu Ljubljana niso zasedena.
Kanal C0
Seveda tudi tokratna seja ni mogla mimo omembe gradnje kanala C0. Tako je Tina Bregant (SLS, svetniški klub samostojnih svetnikov) spraševala o izpolnjevanju tehničnih zahtev, o dokazilih o ustreznosti in o načrtu gospodarjenja z gradbenimi odpadki. Maja Žitnik, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL, je povedala, da so bili vsi postopki izpeljani tako, kot morajo biti, vpogled v dokumente pa je vedno mogoč. Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki je po besedah Žitnikove nujen za izdajo gradbenega dovoljenja. Vprašanje, »kaj priporočate v primeru armiranega betona v velikosti nekaj metrov in širine do enega metra, ... kje ga lahko zakopljemo, da se izognemo potrebi po odvozu?« pa je po besedah Maje Žitnik ali provokacija ali nepoznavanje materije.
Kakovost življenja v Ljubljani
Evropska komisija od leta 2007 vsaka tri leta izda poročilo z rezultati javnomnenjske raziskave o kakovosti življenja v evropskih mestih. Šesta izdaja poročila, ki temelji na podatkih iz leta 2023, prinaša za Ljubljano po mnenju Arneta Jakoba Zakrajška, mestnega svetnika iz Levice, več skrb vzbujajočih statistik. Posebej opozarja na slabe rezultate na področju prijaznega mesta za starejše, za družine z otroki in za priseljence, ki so jih v raziskavi posebej obravnavali tako kot prijaznost za skupino LGBTIQ.
Kakovost življenja ni odvisna le od objektivnih, preverljivih vidikov, kot sta dohodek in izobrazba, ampak tudi od občutkov in zaznav o svojem življenjskem standardu, kakovosti družbe in okolja okoli nas, navajajo v uvodu poročila o kakovosti življenja v 83 evropskih mestih, med katerimi so tako glavna mesta kot nekatera druga mesta v državah članicah EU in zunaj nje, a brez Kijeva, Moskve, Minska in Kišinjeva, na primer. V uvodnem poglavju o zadovoljstvu z življenjem v mestu se je Ljubljana z dobrimi 90 odstotki kar solidno odrezala. Na vrhu lestvice zadovoljstva z življenjem v mestu so Zürich (97 odstotkov), København in Groningen (96) ter Gdansk, Leipzig, Stockholm in Ženeva (95), na dnu pa Palermo (62), Atene in Istanbul (65), Tirana in Neapelj (66), Beograd (69) in Rim (71 odstotkov).
Arne Jakob Zakrajšek v svojem vprašanju županu in MOL navaja, da je v javnomnenjski raziskavi le 54 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je Ljubljana prijazno mesto za starejše, kar jo uvršča med pet najslabše rangiranih evropskih mest, zajetih v raziskavo. (Za Ljubljano so Atene, Tirana, Rim in Istanbul, na vrhu Zürich, Rostock in Luxembourg, op. a.) Še slabša je statistika v kategoriji prijaznega mesta za družine z majhnimi otroki, kjer sta se slabše od Ljubljane odrezala le še Tirana in Istanbul (pred njo pa sta Neapelj in Palermo, medtem ko so na vrhu Cardif, Oulu in Braga, op. a.). Prav tako je Ljubljana rangirana kot osmo najslabše evropsko mesto v kategoriji prijaznih mest za priseljence iz drugih držav (na dnu so Skopje, Sofija in Pariz, na vrhu pa Cardif, Lizbona in Braga, op. a.). Po raziskavi prijaznosti mest do skupine LGBTIQ je Ljubljana na sredini, na vrhu je Zürich, na dnu turško mesto Diyarbakir.
Z avtom po mestu
Po raziskavi o varnosti (kjer so ocenjevali na primer tudi osamljenost) je Ljubljana na tretjem mestu za Københavnom in Oviedom, po zaposlitvenih priložnostih je na dnu zlate sredine (med Prago na vrhu in Palermom na dnu), po prometu (gibanju po mestu) je z uporabo avtomobilov kmalu pod prvo deseterico (na vrhu je Braga in na dnu Stockholm z najmanjšo uporabo avtomobila za premikanje po mestu), je pa Ljubljana vendarle visoko tako pri kolesarjenju kot pri pešačenju, medtem ko je zadovoljstvo z javnim prometom precej povprečno.
Visoko je zadovoljstvo Ljubljančanov s kulturno ponudbo, z zelenimi površinami, javnimi površinami, zdravstvenimi storitvami (kjer pa avtorji opozarjajo na največji padec zadovoljstva, za 16 odstotnih točk na 54 odstotkov, med letoma 2019 in 2023). Po kakovosti zraka je Ljubljana nekje na sredini in bolj proti dnu sredine po povprečni koncentraciji delcev PM2,5 (v letu 2020), tudi glede hrupa smo Ljubljančani precej zadovoljni (in blizu Dunaja in Gradca), medtem ko smo po čistoči celo v prvi deseterici. Tudi z lokalno upravo smo čisto zadovoljni, razen po merilu zaznavanja korupcije v lokalni upravi, kjer Ljubljana sicer ni v zadnji deseterici, kjer so na dnu, od spodaj navzgor, Beograd, Zagreb, Skopje, Bukarešta, Podgorica in Rim.
Občutek varnosti
V odgovoru mestnemu svetniku so v MOL, podpisan je župan Zoran Janković, zapisali, da »ko nekdo zapiše, da so rezultati za Ljubljano porazni, to razumem bodisi kot klasično politikantstvo ali pa, da svojega mesta preprosto ne mara.« Župana veseli, da je ocena zadovoljstva prebivalk in prebivalcev z življenjem v Ljubljani v več kot dveh tretjinah odgovorov (68 odstotkov) nadpovprečno visoka. Tako je kar 90 odstotkov vprašanih izrazilo zadovoljstvo z življenjem v Ljubljani. Še posebej vesel je visoke ocene na področju občutka varnosti, kjer so prebivalke in prebivalci Ljubljane svojemu mestu namenili najvišjo oceno med vsemi sodelujočimi.
V pisnem odgovoru svetniku so v MOL zapisali, da smo v Ljubljani zabeležili podpovprečne ocene zadovoljstva prebivalk in prebivalcev na področjih družin z majhnimi otroki, starejših, LGBT skupnosti in priseljencev. Pod povprečjem je tudi ocena, da je v mestu enostavno dobiti delo, kjer pa Ljubljana v primerjavi z letom 2020 beleži občuten skok. Prebivalke in prebivalci so prav tako manj zadovoljni s cenovno dostopnostjo stanovanj. Pri urejanju in razvoju vseh navedenih področij – tako nadpovprečno kot podpovprečno ocenjenih – so v MOL proaktivni in strokovni, kar potrjujejo tudi številne nacionalne in mednarodne nagrade ter priznanja, na primer za dostopnost mesta ranljivim skupinam, certifikat za projekt LGBT prijazna, najvišja nagrada za najboljšo enakosti prijazno iniciativo. Več ljubljanskih vrtcev je prejemnikov visokih nacionalnih nagrad, MOL je prejemnica priznanja odličnosti Mestne zveze upokojencev Ljubljana.
Subjektivni občutki
Razkorak med oceno zadovoljstva in dejanskim stanjem je v določeni meri pričakovan in razumljiv, saj je v raziskavi izražen subjektiven občutek vsake posameznice oziroma posameznika, ki ne pomeni nujno tudi neposredne izkušnje z mestom in njegovimi storitvami, so zapisali v MOL. To velja tako za podpovprečne kot tudi nadpovprečne rezultate. »Pri tem od svojega pomembnega deleža odgovornosti ne bežimo in poročilo Evropske komisije jemljemo resno. Kljub nadpovprečno visoki oceni o zadovoljstvu z življenjem v mestu, ne bomo počivali na lovorikah prav na nobenem področju, temveč si bomo tudi v prihodnje aktivno in strokovno prizadevali za še višjo kakovost življenja v mestu.«
Za lažje razumevanje razlike med oceno zadovoljstva (občutkom) in dejstvi je župan Zoran Janković navedel le en primer: »V Ljubljani je z dostopnostjo stanovanj zadovoljnih 26 odstotkov vprašanih. Na Dunaju, ki je v evropskem merilu najboljši primer več kot stoletje stare vzorne stanovanjske politike, pa je z dostopnostjo stanovanj zadovoljnih samo 23 odstotkov vprašanih prebivalk in prebivalcev.«
»Ob tem se moramo vsi skupaj zavedati, da na oceno zadovoljstva prebivalk in prebivalcev vplivajo prav vse izkušnje in informacije, ki jih posameznica oziroma posameznik bodisi sliši, vidi ali doživi. Če imate soseda, ki se redno razburja, ker se vaš otrok po njegovem mnenju preglasno igra na skupnem dvorišču, imate seveda občutek, da mesto ni prijazno otrokom. Kljub temu, da se zdi neverjetno, prejemamo v MOL pripombe, ko skupina prebivalcev zaradi možnega hrupa nasprotuje vzpostavitvi otroškega igrišča v njihovi bližini. Če skupina predrznežev napade istospolna partnerja na ulici, potem to zagotovo ne zbuja zaupanja in zadovoljstva, pa čeprav smo v Evropi edina mestna hiša, ki je svoje pritlične prostore namenila LGBT skupnosti za odprtje restavracije, ki že leta uspešno deluje,« so v pisnem odgovoru na vprašanje svetnika Arneta Jakoba Zakrajška zapisali v MOL.
