V Ljubljani vlada enoumje, to bom spremenil

Tomaža Ogrina za župana Ljubljane predlagajo Zeleni Slovenije in Konkretno. Sam meni, da sežigalnica ni dobra rešitev za prestolnico.
Fotografija: Mag. Tomaž Ogrin je zelo kritičen do delovanja aktualnega ljubljanskega župana. FOTO:  Ljubo Vukelič
Odpri galerijo
Mag. Tomaž Ogrin je zelo kritičen do delovanja aktualnega ljubljanskega župana. FOTO:  Ljubo Vukelič

Tomaž Ogrin, ki se poteguje za županski položaj v Ljubljani, je z 82 leti tudi najstarejši kandidat za župana v državi. V tekmo za župana se spušča zaradi po njegovem sporne aktualne politike MOL. Pravi, da je kanal C0 preveliko tveganje za pitno vodo in da bi morali projekt ustaviti. »V Ljubljani manjka celovita rešitev železniškega vozlišča, ki ga bom kot župan transparentno uredil.« V letih 2010–2014 je bil mestni svetnik. »Takrat sem dojel, kako v mestnem svetu vlada enoumje, da je aktualni župan pravzaprav privatiziral Ljubljano,« dodaja.

Ali podpirate projekt sežigalnice v Ljubljani?

Ne podpiram, tudi kot kemijski tehnolog ne. Bil sem na predstavitvi sežigalnice. Gre za megalomanski projekt, kakršen je tudi RCERO, ki bi zajel MOL in še 57 občin, skupaj s skoraj 900.000 prebivalci, kasneje morda še več občin, izpusti pa bi ostali v Ljubljani. Smo v času, ko v Sloveniji nimamo strategije in prakse zmanjševanja odpadkov, kar je prvi pogoj za oceno, kaj še ostane za energetsko izrabo v vsaki občini. Koncentracija v eno veliko sežigalnico ni dobra strategija za Slovenijo, še manj za Ljubljano. Vem za načrte nekaj občin, ki bi imele svoje manjše sežigalne enote. To je boljša usmeritev, tudi manj prometa zahteva. Vsak naj sam poskrbi za svoje odpadke.

Ali bi morala Ljubljana po vašem mnenju slediti odločitvam nekaterih evropskih prestolnic, ki bodo (ali so že) zmanjšale osvetlitev javnih stavb?

Da. In to bi morali storiti že prej, ne šele zaradi energetske krize in draginje. Občasno sodelujem s specializiranim društvom Temno nebo, ki daje med drugim strokovne podlage za take ukrepe. Ljubljana je preveč osvetljena v posameznih predelih. A ne gre samo za javne stavbe, kamor spadajo tudi cerkve. Osvetljevanje z žarometi bi morali že prej ukiniti.

Na primer: žarometi na mostu čez Gradaščico in na Barjanski cesti so katastrofa. Tudi podnevi, ker ovirajo pogled na Trnovsko cerkev in Plečnikov most. Seveda je MOL to odobril. Isti arhitekt je pokazal, kako se da intimno osvetliti most, v ograji, z Jamove na Koprsko cesto. Na Dunaju je več stavb intimno osvetljenih, tako da razpoznaš fizionomijo zgradbe. To bom vpeljal tudi v Ljubljani.

Kako boste privabili potencialne investitorje in podjetnike? Kaj konkretno bo treba izboljšati?

Kot zanimivost in pomembno za Slovenijo in Ljubljano naj povem, kako so Irci promovirali pogoje za podjetnike, ko sem bil na znanstveni konferenci v Veliki Britaniji. Osrednja kakovost, ki so jo poudarjali, so bili dobro izobraženi kadri, različnih poklicev. V Zürichu so mi povedali, da se le 40 odstotkov srednješolcev vpiše na univerze, drugi se zaposlijo vsaj v enem letu. To je tudi moja osnova za Ljubljano s številnimi šolami, od osnovnih do visokih, še posebej poklicnih, kjer bom skupaj z ministrstvom poskrbel za maksimalno pomoč šolam, tudi s sodobnimi učnimi pripomočki in rekviziti ter učiteljem, ki jih bomo razbremenili administrativnih del.

Prostor postaja vse bolj dragocen. Dokončal bom Stožice, ki so potencialni prostor za podjetništvo. Osnovna izboljšava je priprava izbranih lokacij za podjetništvo, da so komunalno opremljene, imajo urejene cestne in železniške povezave, da je na njih opravljena ocena vplivov na okolje za določene dejavnosti, ki bodo tudi robne za bodoče podjetnike. Izboljšava bo tudi, da urbanizma Ljubljane ne bo več vodila ena oseba, ampak ekipa, v sodelovanju z javnostjo in strokovnimi institucijami.

Ljubljana je privatizirana s pozicijo župana in urbanista. Dokaz za privatizacijo je gradnja hiše glasbenika Magnifica v Kosezah. Po informacijah v medijih je kupil travnik kot nezazidljivo površino, župan jo je spremenil v zazidljivo, vse na zelenem pasu od Ilirije do Rožnika, in mu odobril gradnjo. Ena od posledic je denimo napačno načrtovanje sprememb v okviru železniške postaje Ljubljana, ki je tudi evropsko pomembno središče. Tudi garaže pod tržnico ne bo.

Kako in do kdaj boste uresničili načrt o gradnji neprofitnih stanovanj?

Najprej je potrebna inventura na tem področju, tako z vidika mestnega sklada kot republiškega glede neprofitnih stanovanj. Nadaljeval bom z vzpostavljanjem najema za nedoločen čas. Terminski načrt in lokacije bom preveril, tekoče gradnje bodo zaključene. Poskušal bom znižati ceno za kvadratni meter stanovanja.

Predvsem pa je treba preveriti, koliko je v teh načrtih res neprofitnih gradenj in ali se da katere še prekvalificirati v neprofitne. Kdo so investitorji, ni povsod jasno. Predvsem ne bo več doktrine MOL o zgoščevanju. Taka zabloda in degradacija prostora je gradnja Koseškega okna v Kosezah, treh ogromnih blokov zelo dragih stanovanj, parkirni prostor 25.000 evrov (ne garaža), pred nosom prebivalcev naselja terasastih blokov, ki so vendarle manj nabiti med seboj. Tako občina draži življenje v Ljubljani, ker odobrava takšne načrte. Nobenih nadstandardnih stanovanj v Ljubljani ne bom podpiral. Razčistil bom, kaj je najemno, kaj neprofitno. Termini morajo biti enoznačni.

Bo novi center Rog lahko nadomestil delovanje skupnosti Avtonomne tovarne Rog?

Ne. Trenutni župan ne prizna avtonomnosti in hoče vse nadzorovati, privatizirati, o vsem odločati. Z nobenim programom ne more nadomestiti avtonomnosti, svobode delovanja. Ne gre samo za Rog, so še druge ogrožene lokacije, zdaj avtonomne. Problem bom reševal skupaj z državo.

Ker je med epidemijo prišel v ospredje pomen samooskrbe, je še kako pomembno vprašanje, ali veste, koliko je kmetij na območju MOL? In kakšno vlogo ste jim namenili v svojem programu?

Ne vem za število kmetij, tudi ni pomembno, tudi zato ne, ker so nekateri polkmetje, saj samo s kmetovanjem ne shajajo. Kmetijstvo je na subvencijah pri nas in v Evropi. Kar opažam, je, da so še velike kmetijske površine neobdelane. Na Ljubljanskem barju in drugod. Poskrbel bom za njihovo obdelavo s primerno organizacijo te dejavnosti. Znano mi je, da denimo na Ljubljanskem barju sejejo veliko koruze za silažo in tudi dodajajo pesticide, kar bom odpravil. Poznam primer, ko »podjetnik« najame kmetijske površine, zaseje koruzo za silažo, škropi s pesticidi in služi. To ni cilj samooskrbe. Omejeval bom tudi gradnje na kmetijskih površinah. Prava samooskrba bo potekala mimo posrednikov. Odjemalci so šole in nekatere druge javne ustanove, s katerimi bodo sklenjene pogodbe, boljše, kot so nekatere trenutne. Hkrati bom podprl več dostave na dom. Status kmeta bom spremenil v normalno pridobitno dejavnost, drugače ne gre.

Preberite še:

Komentarji: