V Šentvidu proti razlastitvi cerkvenega pokopališča

Četrtna skupnost in župnija zahtevata ustavitev razlastitvenega postopka, direktor Žal pa se sklicuje na zakon
Fotografija: Kolesarjenje  V troje
Odpri galerijo
Kolesarjenje V troje

Ljubljana – Zaradi neurejenih lastniških razmerij je na šentviškem pokopališču moteno izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti, saj so onemogočena vlaganja v obnovo in razvoj tamkajšnje infrastrukture.


To je eden glavnih razlogov, da je MOL začela postopek razlastitve. Ker sta četrtna skupnost in tamkajšnja župnija občino pozvali, naj nemudoma ustavi postopek razlastitve lokalnega pokopališča v Šentvidu, ki je v lasti župnije, smo za dodatna pojasnila vprašali direktorja podjetja Žale Roberta Martinčiča.


Pojasnila podjetja Žale


Martinčič nam je poslal obširen odgovor o razlastitvi šentviškega pokopališča in vso korespondenco v zvezi z njegovim urejanjem, ki so jo imeli z ljubljansko nadškofijo. Najprej je razložil, da je četrtna skupnost 1. marca 2016 na občino naslovila pobudo za širitev pokopališča. Zatem je pojasnil, da je ovira za to uredba o vodovarstvenem območju, ki to izrecno prepoveduje. MOL je pobudo za spremembo tega dela uredbe na okoljsko ministrstvo poslala 21. novembra istega leta, a odgovor dobila šele 10. marca lani. V njem je ministrstvo zapisalo, da bo pobudo obravnavalo »ob prvi spremembi uredbe«, kar pa se v obdobju 2018/2019 ne bo zgodilo. Občina torej ne čaka na sklep ministrstva, temveč na spremembo uredbe, kar je temeljni pogoj za zakonito nadaljevanje postopka širitve in njene uvrstitve v občinski prostorski načrt.


Kaj pravi zakon


Opozoril je še, da zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti določa, da mora občina, ki ni lastnica pokopališča ali nima urejene razpolagalne pravice, najkasneje v desetih letih od uveljavitve zakona postati lastnica vseh zemljišč, na katerih so pokopališča, in to ne le šentviškega. Zaradi neurejenih lastniških razmerij je po Martinčičevem mnenju izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti na pokopališču Šentvid moteno, saj so onemogočena vlaganja v obnovo in razvoj pokopališke infrastrukture. Podjetje Žale tako že nekaj let ne more izvesti načrtovane ureditve prostora za svojce s čajno kuhinjo in sanitarijami, ker tamkajšnji župnik ne da soglasja. Direktor Žal dodaja, da je lani potekala korespondenca med ljubljansko nadškofijo, šentviško župnijo in podjetjem Žale. Iz nje je razvidno, da je celo nadškofija pozvala župnijo oziroma tamkajšnjega župnika, naj omogoči izvedbo ureditve prostora za svojce s sanitarijami, a niti to ni pomagalo.


Dilema


Poleg tega se Martinčič sprašuje, kdo bo nosil odgovornost v primeru poškodb občanov ali materialne škode na grobovih, ki bodo posledica nevzdrževane pokopališke infrastrukture, denimo zidov, poti in vežic. Bo to lastnik, ki sam ne zagotavlja vlaganj v svojo lastnino, drugim pa je ne dovoljuje, ali upravljavec pokopališča, ki bi sicer rad vlagal, a bi z vlaganjem v tujo lastnino ravnal nezakonito? Zakonodajalec se je tega problema zavedal, zato je v zakonu vsem občinam naložil, da v desetih letih postanejo lastnice pokopališč.


Izjava prizadetih


Četrtna skupnost, župnija in društvo Čitalnica Blaža Potočnika so ob nameri občine, da pokopališče razlasti in ga pridobi v svojo last in posest, oblikovali skupno sporočilo za javnost. Mestni oblasti so jasno povedali, da se z njeno potezo ne strinjajo.

Četrtna skupnost je na pobudo župnije in društva na majski seji predlagala, da občina ustavi postopek razlastitve, saj je že 19. aprila lani na ministrstvo za okolje in prostor poslala pobudo za spremembo uredbe o vodovarstvenem območju, ki posebej prepoveduje širitev pokopališč v Šentvidu, Stožicah in Dravljah. Ker bi bila po spremembi uredbe omogočena že večkrat obljubljena širitev žarnega pokopališča v Šentvidu, svet četrtne skupnosti ne vidi nobene racionalne potrebe po razlastitvi. Svetniki se tudi čudijo, da jih občina o ponudbi za odkup oziroma nameri o razlastninjenju pokopališča sploh ni seznanila. Ne zdi se jim niti smiselno, da bi denar trošila za nakup nepremičnine, namesto da bi ga namenila za (pošten) odkup zemljišča za prepotrebno širitev. Občinsko javno podjetje Žale tam že leta nemoteno izvaja pokopališko dejavnost in jo bo lahko še naprej. Predsednik sveta Alojzij Hitij je še dodal, da ne razume, zakaj občina tako hiti z razlastitvijo, saj doslej niso videli še nobenega mestnega idejnega načrta preureditve in širitve. In zakaj med vsemi lokalnimi pokopališči v Ljubljani, ki niso v njeni lasti, najprej razlašča prav šentviškega.

Svetnikom se zdi nerazumna tudi namera MOL, da lahko v imenu »javnega dobra« brez dialoga in v nasprotju s svojim statutom brez obveščanja sveta ČS Šentvid začne postopke za razlastitev zasebne lastnine (gre za 5000 kvadratnih metrov zemljišč), ki od nekdaj služi javnemu interesu prebivalcev Šentvida in okolice, pri čemer je upravljanje te nepremičnine po zakonu o pokopališki dejavnosti že desetletja v rokah občinskega podjetja.


Stališče župnika


Šentviški župnik Ivan Jagodic pravi, da trgovanje z župnijskim pokopališčem ne pride v poštev, saj je tudi v nasprotju s kanonskim pravom, ki določa, da naj ima Cerkev lastna pokopališča. Župnijsko pokopališče je že več kot tisočletje bistven del župnije, zato ga ni mogoče z razlastitvijo iztrgati iz nje, saj tako ne bi bila več popolna. Napovedanemu ukrepu, ki ga je na prvi stopnji MOL že dobila, se bo po Jagodičevih besedah župnija uprla z vsemi sredstvi, enako zaščitila svojo pravico, da po več kot tisočletju ne izgubi pokopališča, ne zavrača pa sporazumnega medsebojnega razmerja.


Mnenje društva


Šentviško društvo Čitalnica Blaža Potočnika meni, da namerava občina razlastiti pokopališče in kapelo pod pretvezo širitve pokopališča in z lažnimi obljubami o posodobitvi, ki jih krajani dobivajo že več let. To razumejo tako, da župan prestolnice z razlastninjenjem prevzema nekaj, kar ni njegovo. Društvo še posebej skrbi, ker je del razlastitve kapela, v kateri počivajo duhovniki, ki so službovali v Šentvidu, pa tudi »oče naroda«, narodni buditelj, naravoslovec, pesnik in skladatelj Blaž Potočnik. Njihove spominske plošče v kapeli, prav tako oba nagrobnika Blaževe matere in sestre ter slikarja in podobarja Matije Tomca na zunanji strani kapele, je društvo pred kratkim v celoti obnovilo. Zato poskus razlastitve razumejo kot napad na sakralni objekt in sveto njivo ter ne sprejemajo, da bi kapelo preimenovali v mrliško vežico.

Več iz te teme:

Komentarji: